Prirast prebivalstva ostaja pozitiven zaradi priseljevanja 

V 3. četrtletju 2024 se je število prebivalcev v Sloveniji povečalo za 2.700 glede na drugega, in sicer zaradi 3.000 več tujcev in 300 manj državljanov Slovenije. V tem času je bila večja umrljivost (5.200 oseb) od rodnosti (4.450 otrok), ki jo je nevtraliziral pozitiven selitveni prirast (+3.500). Iz tujine se je v Slovenijo neto priselilo (priseljeni minus odseljeni) več slovenskih (+860) in tujih državljanov (+2.600). Neto število priseljenih državljanov Slovenije je bilo pozitivno prvič po 3. četrtletju 2020 ter je tako nadomestilo neto izseljevanje v predhodnih dveh četrtletjih. Med 2,13 milijona prebivalcev Slovenije je bila desetina tujcev (212 tisoč). Tujci, ki so delovno aktivni, so predstavljali šestino delovne sile. V obdobju zadnjih 12 mesecev (do septembra 2024) je bil prebivalstven porast pozitiven (+11 tisoč), vendar skromnejši kot leto pred tem (+17 tisoč), kar je bilo predvsem manj izrazitih potreb po delovni sili v gradbeništvu in predelovalnih dejavnosti. Zato pričakujemo umirjanje selitvenega prirasta v 2025, ki bo po osnovnem scenariju ostal pozitiven. Vir: Statistični urad RS

Prvič po dolgem času neto priseljevanje Slovencev iz tujine

V 3. četrtletju 2024 se je število prebivalcev povečalo za 2.700 glede na drugega, in sicer zaradi 3.000 več tujcev in 300 manj Slovencev. V tem času je bila večja umrljivost (5.200 oseb) od rodnosti (4.450 otrok), ki jo je nevtraliziral pozitiven selitveni prirast (+3.500). Iz tujine se je v Slovenijo neto priselilo (priseljeni minus odseljeni) več Slovencev (+860) in tujih državljanov (+2.600). Neto število priseljenih državljanov Slovenije je bilo pozitivno prvič po več četrtletijih ter je tako nadomestilo neto izseljevanje v predhodnih dveh četrtletjih. Med 2,13 milijona prebivalcev Slovenije je bila desetina tujcev (212 tisoč). Tujci, ki so tudi delovno aktivni, so predstavljali šestino delovne sile. V obdobju zadnjih 12 mesecev (do septembra 2024) je bil prebivalstven porast pozitiven (+11 tisoč), vendar skromnejši kot leto pred tem (+17 tisoč), kar je bilo predvsem manj izrazitih potreb po delovni sili v gradbeništvu in predelovalnih dejavnosti. Zato pričakujemo umirjanje selitvenega prirasta v 2025, ki bo vsekakor ostal pozitiven po osnovnem scenariju. Vir: Statistični urad RS

Upočasnjevanje rasti cen potrjeno tudi v začetku leta 

Prvi oceni januarske inflacije v Nemčiji (+2,8 %, osnovna: +2,9 %) in Franciji (+1,8 %) sta bili nižji od pričakovanj in potrjujeta, da bo tudi inflacija na nivoju območja evra nižja. Vir: Eurostat

FED z eno pavzo prekinil 3-kratni zaporedni niz zniževanja osrednje obrestne mere

FED se po pričakovanjih tokrat ni odločil za znižanje osrednje obrestne mere, ki ostaja pri 4,25-4,50 %. Deflator osebne potrošnje se je decembra se je sicer povečal za 0,2 % (glede na dec. 23) oz. za 2,8 % na letni ravni, kar pomeni umirjanje inflacije. Prav tako so se stroški dela v zadnjem četrtletju povečali le za 0,9 % glede na predhodnega, kar odraža manjši pritisk trga dela na prihodnje gibanje inflacije in odpira FED-u pot do znižanja obrestne mere na naslednjem srečanju v sredini marca. Vir: FED

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• SLOVENIJA: Turizem in intelektualne storitve z najvišjo rastjo prihodkov

• V decembru padec uvoznih cen kakava in čokolad, visoka rast cen sokov

• Nenavadno šibek obseg prodaje v trgovini na drobno v decembru

• Gospodarska klima v Sloveniji brez jasne smeri

• Brez velikih sprememb v razpoloženju v predelovalnih dejavnostih

• V storitvah spet bolj naklonjeni zaposlovanju

• V gradbeništvu ostajajo pričakovanja nad dolgoletnim povprečjem

• Konec leta rast porabe električne energije in zemeljskega plina

• Turizem in intelektualne storitve z najvišjo rastjo prihodkov

• Rast anketne brezposelnosti nad registrirano

• EVROPA: Gospodarska stagnacija bo pospešila zniževanje obrestnih mer

• BDP območja evra v zadnjem četrtletju nespremenjen

• Kratkoročne obrestne mere pričakovano nižje v območju evra, slabša naklonjenost posojanju industriji

• Nemški ifo odraža boljšo oceno sedanjosti in slabšo prihodnosti 

• Cene zemeljskega plina v Evropi zopet prebile 50 EUR MWh

• Prvi žarki optimizma posijali tudi v avstrijske predelovalne dejavnosti

• SVET: Na efekt enega podjetja ni imuna niti največje svetovno gospodarstvo

• Stavka v Boeingu prizemljila rast ZDA

• Zaupanje ameriške industrije v Trumpa zelo visoko

• Dogodki v tekočem tednu: decembrska trgovinska menjava in januarska inflacija

Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.    Pomanjkanje naročil v proizvodnji
2.    Izzivi v evropski avtomobilski industriji
3.    Pokojninska reforma
4.    Zaposlovanje tujcev
5.    Geopolitična tveganja (vzhod Evrope, bližnji Vzhod)
6.    Obrestne mere (Euribor)