Prva ocena o 1,6-odstotni rasti BDP za Slovenijo je sicer nekoliko pod našimi pričakovanji (2,0 %), vendar je bila višja od decembrske (2022) ocene Focus Economics, ko je povprečni analitik Sloveniji napovedoval 1,3-odstotno rast. Rasti niso šli na roko tudi štirje delovni dnevi manj, zaradi katerih je bila rast nižja za 0,3 odstotne točke. Na gospodarsko rast sta imela najbolj ugoden učinek rast investicij in izboljšanje salda menjave s tujino, ki sta odražala predvsem ugodnejša cenovna gibanja za slovensko gospodarstvo. Aktualna osrednja ocena za gospodarsko rast v 2024 je pri 2,1 %, naša je pri 2,3 %.

Decembrski podatki o industrijski proizvodnji v predelovalnih dejavnostih so bili izrazito slabi in pod pričakovanji, saj je industrijska proizvodnja upadla za 3 %, precej več od naših pričakovanj (-1 %), s čimer je povsem izničila rast iz predhodnih treh mesecev ter se ustalila na najnižji točki po avgustu 2023 in pred tem v januarju 2021. Omembe vredna je tudi negativna revizija novembrskih podatkov, ki je bila zgodovinsko gledano ena najvišjih, saj rast ni bila 4,7-odstotna, kot je bila prav ocena, temveč te skoraj ni bilo (+0,1 %). K padcu industrijske proizvodnje v decembru je najbolj prispeval padec (-18 %) proizvodnje netrajnih proizvodov za široko porabo (farmacija, ki je zelo volatilna) in proizvodnje strojev in naprav (-6,5 %), tudi v industriji materialov se je proizvodnja skrčila za 2,6 %, kljub visokem padcu cen zemeljskega plina. Skromna rast proizvodnega PMI v območju evra v januarju in pričakovan odboj v farmaciji bi morala prispevati k rasti industrijske proizvodnje v januarju.

Dinamičen pogled na gibanje potrošniških cen v območju evra kaže, da se mesečna inflacija hitro umirja, kar pomeni, da se bodo medletni podatki o spremembi cen še zniževali (+2,8 % v januarju) v prihodnjih mesecih, razen v primeru ponovnega hitrega dviga cen naftnih derivatov. V zadnjih šestih mesecih se cene v območju evra v povprečju niso spremenile, medtem ko je jedrna inflacija (cene brez energentov, hrane, alkohola in tobaka) bila celo rahlo negativna (-0,1 %), kar odraža predvsem ugoden vpliv nižjih cen energentov na proizvodne cene, ponovno optimalno delovanje verig vrednosti in nižje povpraševanje po proizvodih. Ob tem so se pocenile tudi storitve, in sicer v povprečju za 0,2 % na mesec v zadnjega pol leta.

Decembrski podatki o porabi električne energije pri negospodinjskih porabnikih v Sloveniji kažejo, da okrevanje industrijske proizvodnje ni premočrtno, saj je bila decembrska poraba medletno (-4 %) najnižja v zadnjih treh znanih mesecih. To je bilo predvsem posledica medletno nižje porabe v predelovalnih dejavnostih (-8 %), medtem ko so storitvene dejavnosti porabile približno toliko električne energije kot decembra 2022. Na četrtletni ravni je vseeno prisoten nižji padec kot v predhodnih treh četrtletjih, kar bi praviloma moralo pomeniti višjo rast dodane vrednosti v zadnjem četrtletju lani, saj je poraba električne energije povezano z gospodarsko aktivnostjo. Celotna poraba zemeljskega plina (podatki, ločeni na gospodinjstva in negospodinjske porabnike niso na voljo) je bila v zadnjem četrtletju 2023 za skoraj 6 % višja kot pred letom dni (samo decembra: medletno za 8 %), kar je predvsem posledica padca cene, ki je spodbudil porabo v predelovalnih dejavnostih.

Novembrski podatki o prometnih gibanjih kažejo, da so se trendi v gospodarstvu izboljšali. Promet tovornih vozil čez cestne mejne prehode je bil novembra medletno višji za skoraj petino (za desetino v 11 mesecih 2023), potniških vozil čez cestne mejne prehoda pa za 12 % (za šestino v 11 mesecih 2023). Preobratu v industriji pritrjujejo tudi podatki o 4-odstotni medletni rasti pristaniškega pretovora, ki je bil v 11 mesecih sicer še vedno nižji, in sicer za 5 %. Podrobnejši vpogled v strukturo pa kaže, da se je pretovor velikih kontejnerjev v omenjenem obdobju povečal za 1,2 % (oktobra in novembra 20-odstotna medletna rast), motornih vozil za šestino, drugega tovora (razsuti in drugi generalni tovor, kjer je dodana vrednost nižja) pa znižal za 12 %.

Novembrski desezonirani podatki o ravni industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji so bili precej dobri in so povezani tudi z predhodno krepitvijo poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih. Rast zadnjih v decembru bi se praviloma morala odraziti tudi v decembrski rasti industrijske proizvodnje. K temu je po naši oceni k rasti najbolj prispeval zaključek cikla zniževanja zalog pri distributerjih v Evropi, rahlo znižanje cen industrijskih surovin kot tudi visoko znižanje cen zemeljskega plina. Podaljševanje roka dobav polproizvodov iz Azije zaradi preusmeritve ladijskega tovora po daljši poti, pa bi lahko negativno vplivalo predvsem na trende v prihodnji dinamiki proizvodnje.

Na podlagi podatkov o blagovni menjavi v Sloveniji je težko delati jasne zaključke, ker se spreminja tako sestava uvoženega kot izvoženega blaga kot tudi cene, še posebej zaradi velikih sprememb pri energentih. Prav tako učinek Švice – uradno prve trgovinske partnerice Slovenije in njenega vpliva na visok uvoz in izvoz zdravil dodatno vpliva na zadržane zaključke. Vseeno lahko za prvih deset mesecev leta 2023 naredimo zaključek, da je povprečna cena izvoženega izdelka medletno zrasla za 14 % in uvoženega za 5 %, kar pomeni pomembno izboljšanje pogojev menjave po dveh predhodnih letih nasprotnih trendov. Razlika v ceni (med izvoženim in uvoženimi izdelki) na enoto teže je pri trgih EU-27 znašala 6,6 odstotne točke, pri drugih trgih (učinek zdravil je bil tu ključen) pa 11,4 odstotne točke.

V drugi polovici decembra so bili objavljeni podatki za Slovenijo v povprečju dobri, še posebej so se okrepili indikatorji pričakovanj kot je gospodarska klima, znižale pa so se uvozne cene proizvodov, kar naj bi prispevalo k ponovno višji realni rasti zasebne potrošnje. Rast oktobrskih plač se je nekoliko umirila, padec potrošniških cen v zadnjih dveh mesecih leta pa je bilo dobrodošlo predvsem za trgovce in storitveni sektor.

Ob zaključku leta se inflacijska gibanja v Sloveniji umirjajo precej bolj od predhodnih pričakovanj, na kar ima vpliv tako padec cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih, drugih energentov (zemeljskega plina, električne energije, premoga) in kmetijskih surovin kot tudi sprejeti interventni ukrepi pri trošarinah in maržah. Posledično tudi v decembru pričakujemo deflacijo, kar bo decembrsko medletno rast cen v Sloveniji po naši oceni znižalo na 4,2 %. Posledično tudi povprečno rast cen v 2024 vidimo precej bližje 3 % kot 4 %, tudi upoštevaje ponovno zmerno rast cen naftnih derivatov v 1. četrtletju 2024.

Šibko povpraševanje po industrijskih izdelkih zaradi globalnega cikla zniževanja zalog in visoke rasti končnih cen izdelkov je vplival povratno tudi na šibkejše povpraševanje po surovinah in energentih, kar je vplivalo na njihovo znižanje cen in s tem odprlo tudi pot do nižjih cen pri proizvajalcih. Med izjemami izpostavljamo rast cene železove rude (input za jeklo), ki se je v zadnjih treh mesecih okrepila za petino in je na podobni višini kot v februarju 2023. Razlog za to je bil umik letne proizvodne omejitve jekla na Kitajskem, kar je vplivalo na večji uvoz železove rude iz Brazilije in Avstralije. Posledično so se cene jekla znižale, proizvajalcem pa se je skrčila marža. Zaradi situacije na kitajskem nepremičninskem trgu je to precej nepričakovan razplet in odraža verjetno tudi določene cilje glede ohranjanja zaposlenosti v kitajski industriji, saj je bilo več jekla izvoženega. Cena jekla v Evropi naj bi bila v zadnjem četrtletju leta 2023 po osrednji napovedi analitikov pri Focus Economics za okoli 14 % nižja kot v prvem četrtletju leta.