Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 48. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 48. teden 2023

Septembrski podatki o realnem gibanju prihodkov v tržnih storitvah v Sloveniji (+0,8 % glede na avgust) kažejo na preobrat trendov v prometu in skladiščenju (+2,4 %), rast je ostala visoka v gostinstvu (+5 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+3 %). Prav tako so bili navzgor revidirani podatki o rasti v predhodnih dveh mesecih, kar dviguje verjetnost o popravku gibanja BDP v 3. četrtletju (-0,2 % glede na 2. četrtletje po prvi oceni). Na drugi strani je na trgu dela čutiti šibkost, saj se je mesečna stopnja anketne brezposelnosti v oktobru zvišala na 4,1 % po desezoniranih podatkih, kar je bilo najvišje v zadnjih 15-ih mesecih. Ob koncu oktobra je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje registriranih 47,2 tisoč brezposelnih, kar je bilo 2,7 % več kot septembra. Oktobrski prirast registrirano brezposelnih je sezonski pojav, vendar je bil vseeno najvišji po letu 2019.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 47. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 47. teden 2023

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je v novembru skladno s pričakovanji nekoliko izboljšalo, na kar so imeli vpliv dvigi zaupanja v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in potrošnikov. Velik padec zaupanja v trgovini na drobno je nekoliko presenetljiv, saj so na drugi strani potrošniki okrepili pričakovanja o večjih nakupih v naslednjih 12 mesecih. K temu so po naši oceni vplivale nižje cene naftnih derivatov ter realna rast plač, ki znaša v tekočem letu okoli 2 % in se v zadnjih mesecih krepi.

Izrazita pojavnost izrednih klimatskih sprememb, geopolitični nemiri in napredna tehnologija bodo izzivi za podjetja v 2024

Izrazita pojavnost izrednih klimatskih sprememb, geopolitični nemiri in napredna tehnologija bodo izzivi za podjetja v 2024

Predelovalne dejavnosti, ki se spopadajo s šibkejšim povpraševanjem po blagu, bodo iskale načine za doseganje višje produktivnosti tudi z uporabo umetne inteligence v številnih procesih.

Različna davčna obravnava pravic iz delovnopravne zakonodaje

Različna davčna obravnava pravic iz delovnopravne zakonodaje

Povračila stroškov v zvezi z delom in drugi dohodki iz delovnega razmerja.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 46. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 46. teden 2023

Septembrski podatki so bili izrazito dobri v gradbeništvu, saj je realna vrednost gradbenih del porasla za več kot 7 % glede na avgust (za eno tretjino je bila višja glede na september 2022), in sicer predvsem zaradi krepitve gradnje ali obnove nestanovanjskih stavb, inženirskih objektov (ceste, železnice) in specializiranih gradbenih del. Rast so pospešile tudi aktivnosti, povezane z odpravo avgustovske povodnji. Na drugi strani je bil septembrski izvoz storitev medletno nižji za skoraj 8 % (nominalno), kar je bilo povezano z nižjimi prihodki od opravljanja storitev prevoza za tujce (-17 %), tudi izvoz ostalih poslovnih storitev (pretežno s trgovino povezane) je bil nižji za tretjino. Izvoz IKT storitev je bil nižji za dobre 3 %. Padec je ublažila 13-odstotna rast prihodkov od tujskega turizma.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 45. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 45. teden 2023

Sestavljeni PMI v območju evra se je v oktobru znižal (s 47,2 na 46,5), kar predstavlja peto zaporedno krčenje aktivnosti in najnižjo raven aktivnosti v zadnjih 35-ih mesecih, pri čemer sta se tako predelovalni kot storitveni sektor hkrati skrčila tretjič zapored letos. Sektorski PMI v Evropi je pokazal, da je bila rast prisotna le v programski opremi in storitvah ter drugih finančnih storitvah. Do padca obsega prodaje je tako prišlo v 18-ih od 20-ih sektorjev. Z največjimi padci so se soočali v papirni industriji, proizvodnji gradbenih materialov, kovinski industriji, avtomobilski industriji in strojegradnji. Nova naročila so se povečala samo farmacevtski industriji in zdravstvenih storitvah, medtem ko so najbolj upadla v papirni industriji, kovinski industriji, v proizvodnji gradbenih materialov ter strojev in naprav.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 44. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 44. teden 2023

Izrazito visok padec blagovnega izvoza Slovenije v septembru (-11 % medletno, od tega -15 % na trge EU) je bil skladen z našimi pričakovanji (-10 %) in odraža predvsem nižjo ceno surovin in energentov (te v večji meri tudi uvažamo) kot tudi nižjo količino le-teh porabljenih v regiji. Po podatkih za prvih 8 mesecev se je povprečna dosežena izvozna cena izdelka na trge EU (56 % vrednosti izvoza in 2/3 dodane vrednosti izvoza v Sloveniji proizvedenega blaga) povečala za dobre 4 %, medtem ko je bila povprečna uvozna cena izdelka nespremenjena. To pomeni, da so se pogoji menjave za slovensko gospodarstvo pomembno izboljšali in s tem blažijo padec proizvedenih in izvoženih količin. Kljub temu se je pri določenih pomembnih proizvodih povprečna uvozna cena povečala bolj kot izvozna, kar velja za medicinske in farmacevtske proizvode (uvozna cena: +8 %; izvozna cena: -1 %) in cestna vozila (uvozna cena: +15 %; izvozna cena: +6 %), obratno pa velja za industrijske in splošne stroje, kjer so se izvozne cene povečevale hitreje od uvoznih. To je povezano s tem, da proizvajamo predvsem generična zdravila, katerih cena se ne povečuje, pri vozilih pa uvažamo predvsem vozila višje vrednosti od tistih, ki jih izdelujemo in izvažamo.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 43. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 43. teden 2023

Septembra se je medletni padec porabljene količine električne energije nekoliko ublažil, in sicer predvsem zaradi manjšega padca pri poslovnih subjektih (-7 % medletno), medtem ko se je padec v gospodinjstvih povečal (-9 %). Po dveh mesecih krepitve se je indeks gospodarske klime v Slovenije spet rahlo znižal.

Jesenska gospodarska napoved za Slovenijo za obdobje 2023 – 2026, oktober 2023

Jesenska gospodarska napoved za Slovenijo za obdobje 2023 – 2026, oktober 2023

V letu 2023 pričakujemo 1-odstotno realno rast BDP (9-odstotno nominalno, precej podobno kot v 2022), pri čemer je prav ocena o polletni rasti BDP v Sloveniji znana (+1,1 %), glavnina podatkov o poslovanju gospodarstva v 3. četrtletju in začetku 4. pa so šibki, še posebej tisti o industrijski proizvodnji, izvozu na trge EU, trgovini na drobno, storitvah, turizmu kot tudi kazalniki razpoloženja (gospodarska klima, sestavljeni PMI v območju evra). Na drugi strani je Fiskalni svet RS ocenil, da naj bi država za namene odpravljanja škode po poplavah v letu 2023 namenila 600 mio EUR (okoli 1 % BDP), kar znižuje verjetnost, da bi bila rast v 2023 nižja. Vseeno pa naj bi glavnina pozitivnih učinkov zaradi obnove prizadetih območij bila prisotna v 2024-2026. Glede na našo spomladansko oceno (april 2023) smo znižali oceno realne rasti BDP v letu 2023 za 0,5 o. t., jo ohranili za leto 2024 ter nekoliko prilagodili dinamiko v letih 2025 in 2026 (za 0,3 o. t. nižja rast v prvem in za 0,3 o. t. višja rast v drugem letu). V obdobju 2024-2026 pričakujemo povprečno letno 2,5-odstotno realno rast in okoli 5,8-odstotno nominalno, kar je realno nekoliko manj kot v obdobju predhodnih 7 let (3,2 % je znašala med 2016 in 2022), vendar nominalno podobno. Ključna dva razloga za zmernejšo oceno rasti sta naslednja: visoka zaposlenost (manjša verjetnost rasti kot smo ji bila priča v preteklosti) in nadpovprečna inflacija v 2024-2025, predvsem zaradi naše ocene o višjih cenah naftnih derivatov ter manj ugodnih stroškov zadolževanja, ki bodo predvsem vplivali na prehod od ekspanzivne fiskalen politike (2023-2024) v nekoliko bolj restriktivno (2025-2026).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 42. teden 2023

Potrditev predhodne visoke bonitetne ocene bonitetna agencije Fitch Ratings za Slovenijo (A, stabilni obeti) je bila pričakovana, vendar ni zagotovilo, da se zahtevana obrestna mera na novo izdane dolgoročne obveznice ne bo še povečevala zaradi splošne rasti vseh obrestnih mer. Avgustovski podatki o registriranih delovno aktivnih v Sloveniji kažejo, da je to zelo verjetno doseglo vrh ali je blizu tega, saj v industriji že prilagajajo obseg delovnih mest nižji proizvodnji. Cene industrijskih proizvodov v slovenskih tovarnah se pomembno ne znižujejo, ker višji stroški dela omejujejo padec, ki izvira iz nižjih cen surovin in energentov.