37. teden 2024

Stagnacija industrijske proizvodnje prisotna tudi v juliju

Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila v prvih sedmih mesecih po podatkih z izločenim vplivom koledarja za 2,6 % nižja kot v prvih sedmih mesecih lanskega leta, na kar nakazuje 1,3-odstotni padec porabljene električne energije med poslovnimi subjekti v tem obdobju. K padcu je prispevala za dobro petino nižja proizvodnja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter minimalen padec v predelovalnih dejavnostih, ki sicer predstavljajo okoli 95 % celotne industrijske proizvodnje, medtem ko je bila v rudarstvu višja za 12 %. Med oddelki predelovalnih dejavnosti je bila situacija raznolika. Padec je bil največji v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (-13,5 %; steklo, cement, gradbeni materiali), proizvodnji tekstilij (-12,8 %) in proizvodnji pohištva (za desetino). Za 37,2 % je na drugi strani porasla proizvodnja oblačil in za slabo desetino proizvodnja drugih vozil in plovil. Proizvodnja kovin je porasla za 6,5 %, proizvodnja kovinskih izdelkov za 5,3 % in proizvodnja motornih vozil za 2 %. 

Julij v znamenju opaznejše rasti izvoza in uvoza blaga

Tekoči račun plačilne bilance v Sloveniji je bil v prvih sedmih mesecih leta 2024 v presežku (1,9 mrd EUR), kar predstavlja manjše zmanjšanje glede na enako obdobje v letu 2023 (2,1 mrd EUR). Omenjeno je bilo posledica 170 mio EUR manjšega presežka v blagovni menjavi, ki je dosegel 470 mio EUR, k čemur je v tem obdobju prispevala rast uvoza blaga (+100 mio EUR; +0,4 %), medtem ko se je vrednost izvoženega blaga zmanjšala (-40 mio EUR; -0,3 %). Padec izvoza blaga je sicer ublažila julijska rast v višini ene šestine, ki je bila najvišja po septembru 2022; uvoz blaga je po drugi strani julija porasel počasneje, in sicer za slabo desetino. K zmanjšanju presežka na tekočem računu je prispevala tudi storitvena menjava, ki je beležila presežek v višini 2,1 mrd EUR, kar predstavlja sicer skromen medletni padec v višini 40 mio EUR (-2 %). To pripisujemo relativno hitrejši rasti uvoza storitev (+125 mio EUR ; +2,7 %) glede na izvoz storitev (+80 mio EUR; +1,2 %). K rasti zadnjega je prispevala 2,5-odstotna rast izvoza transportnih storitev (+50 mio EUR), ki se je julija medletno povečal kar za 27,2 %, najbolj v zadnjih 21-ih mesecih.
​

Več in podrobneje v prilogi.
​

V največjem evropskem gospodarstvu proizvodna gibanja ostajajo v rdečih številkah

Industrijska proizvodnja v območju evra je v prvih sedmih mesecih glede na enako obdobje lanskega leta upadla za 3,9 %. K padcu je prispeval 6,5-odstoten padec proizvodnje strojev in naprav, ki ni presenetljiv glede na zmanjšanje naložb v nove proizvodne prostore ob padcu naročil in izkoriščenosti obstoječih zmogljivosti, 4,8-odstoten padec proizvodnje trajnih potrošniških izdelkov, 2,6-odstoten padec proizvodnje vmesnih proizvodov, 1,6-odstoten padec proizvodnje netrajnih potrošniških izdelkov in 0,7-odstoten padec proizvodnje energije. K padcu je najbolj prispevala Nemčija (-5,3 %), ki ji sledita Italija (-3,2 %) in Francija (-0,7 %). Pol-odstotna rast industrijske proizvodnje je bila medtem zabeležena v Španiji. V Nemčiji izstopa zlasti padec proizvodnje trajnih potrošniških dobrin (-7,1 %), kamor se uvršča tudi proizvodnja avtomobilov, ki je po naši oceni znatno prispevala k padcu slednje. Prav tako je bil padec v Nemčiji visok še pri proizvodnji strojev in naprav (-6,6 %) in pri vmesnih proizvodih (-5,2 %). Vir: Eurostat

V ZDA najnižja letna rast cen v zadnjih treh letih in pol

Cene v ZDA so v avgustu na mesečni ravni po sezonsko prilagojenih podatkih drugi mesec zapored porasle za 0,2 %. Minimalna rast cen hrane je izvirala iz 4,8-odstotne rasti cen jajc, pol-odstotne rasti cen mesa, perutnine in rib ter mlečnih izdelkov, pri čemer je rast ublažil manjši padec cen pekarskih izdelkov. Cene energije so po drugi strani upadle za 0,8 %, predvsem zaradi nižjih cen kurilnega olja in zemeljskega plina (oboje -1,9 %), električne energije (-0,7 %) in bencina (-0,6 %). Osnovna inflacija (cene brez hrane in energentov) je v avgustu porasla za 0,3 % in je naraščala najhitreje v zadnjih štirih mesecih. K rasti slednje so ključno prispevale pol odstotka višje najemnine, ki so se podražile najbolj v zadnjih 7-ih mesecih. Za slab odstotek so porasle še transportne storitve, predvsem zaradi 4-odstotne podražitve letalskih prevozov.

Več v prilogi. 

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• SLOVENIJA: Na začetku 3. četrtletja nadaljevanje padca v gradbeništvu

• V predelovalnih dejavnostih brez jasne smeri, prisotna stagnacija

• Julija drugi zaporedni mesec s petinskim letnim padcem gradnje inženirskih objektov

• Na začetku 2. četrtletja demografija pravnih enot stabilna

• EVROPA: Svet ECB na septembrski seji nadaljeval s ciklom rahljanja monetarne politike 

• Ključne obrestne mere v območju evra od 18. septembra naprej ponovno nižje

• SVET: Umirjanje cenovne dinamike v ZDA FED-u odpira pot za septembrski začetek cikla zniževanja obrestnih mer

• Kitajski izvozniki avgusta beležili rast izvoznega povpraševanja

• V ZDA najnižja letna rast cen v zadnjih treh letih in pol

• Negotovost ameriških potrošnikov se v luči novembrskih predsedniških volitev približuje vrhuncu

• Dogodki v tekočem tednu:  odločitev o spremembi osrednje obrestne mere v ZDA

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Pomanjkanje naročil v proizvodnji

2.      Izzivi v evropski avtomobilski industriji

3.      Zaposlovanje tujcev

4.      Geopolitična tveganja (vzhod Evrope, bližnji Vzhod)

5.      Obrestne mere (Euribor)

6.      Cene prekooceanskih prevozov

7.      Davčna reforma, z začetkom učinkovanja s 1. 1. 2025