39. in 40.. teden 2024

Avtomobilska industrija ostaja pod največjim pritiskom

Evropski sektorski PMI (S&P Global) v mesecu septembru so pokazali, da je bila skromna rast prisotna v 11-ih izmed 20-ih sektorjev, pretežno storitvenih. Najvišja rast je bila prisotna v programski opremi in storitvah, zdravstvenih storitvah, medijih in finančnih storitvah, kjer so opazneje naraščala tudi nova naročila, medtem ko je bil največji padec prisoten v avtomobilski industriji. Po 14-ih mesecih je bila zmerna rast aktivnosti ponovno zaznana v proizvodnji tehnološke opreme. Zaposlenost se je okrepila predvsem v storitvenih dejavnostih, zlasti v programski opremi in storitvah, najbolj je upadla v avtomobilski industriji. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so najhitreje naraščali v drugih finančnih storitvah, medtem ko so se znižali v avtomobilski in kovinski industriji. Znižanje prodajnih cen je bilo prisotno v papirni in kovinski industriji, proizvodnji gradbenega materiala in v transportnem sektorju. 

Precejšen četrtletni padec zaupanja v trgovini na drobno 

Gospodarska klima se je septembra v Sloveniji na mesečni ravni znižala (-0,5 o. t.) glede na avgust, kar je prispevalo tudi k minimalnemu poslabšanju gospodarske klime tudi na četrtletni ravni (-0,2 o. t.). V 3. četrtletju se je glede na predhodno četrtletje nekoliko izboljšalo zgolj razpoloženje v predelovalnih dejavnostih (+1 o. t.), medtem ko se je trgovini na drobno (-7,7 o. .t) izraziteje poslabšalo in bilo najnižje po zadnjem četrtletju 2021, kar je sovpadalo tudi z nižjim zaupanjem med potrošniki (-1 o. t.). Prav tako je zmerno upadlo razpoloženje v storitvah (-0,3 o. t.). Zaupanje v gradbeništvu je ostalo nespremenjeno glede na predhodno četrtletje, ko je bilo najnižje po zadnjem četrtletju 2020. K septembrskemu mesečnemu padcu zaupanja v trgovini na drobno (-4 o. t.) je prispevala nižja pričakovana rast prodaje (-9 o. t.) in trenutna prodaja (-6 o. t.), medtem ko se je ocenjen presežek zalog nekoliko znižal. Nižje zaupanje v gradbeništvu (-1 o. t.) je izviralo iz poslabšanja trenutnega stanja naročil (-2 o. t.) in manjšega pričakovanega zaposlovanja (-1 o. t.). Padec v predelovalni dejavnosti (-1 o. t.) pripisujemo poslabšanju trenutnega stanja naročil (-4 o. t.), medtem ko se je ocena pričakovane proizvodnje v naslednjih treh mesecih zvišala (+3 o. t.). V storitvah septembra na mesečni ravni ni bilo spremembe zaupanja. Vir: Statistični urad RS

Šibko izvozno in domače povpraševanje po nemških industrijskih proizvodih

Indeks poslovne klime ifo v Nemčiji je septembra dodatno upadel (s 86,6 na 85,4), kar predstavlja četrto zaporedno mesečno poslabšanje indeksa in najnižjo vrednost po januarju 2024. K nizki oceni trenutnih razmer je prispeval padec ocene med poslovnimi subjekti v predelovalni dejavnosti, ki je bila (ocena) najnižje po juniju 2020. To pripisujemo šibkemu izvoznemu povpraševanju in pomanjkanju naročil, ki deloma izvira iz stroškovno nekonkurenčne proizvodnje, kot tudi bolj pesimističnih pričakovanj ob napovedani zaostritvi trgovinske politike med EU in Kitajsko. Semafor rasti gospodarske aktivnosti (podatki niso desezonirani) nakazuje na najnižjo verjetnost le-te (rasti) v zadnjih 13-ih mesecih (9,4 %), kar je bilo glede na sezonsko značilen septembrski padec deloma pričakovano. Vir: ifo Business Survey

Krepek padec cenovnih pritiskov pri polprevodnikih

Cenovni pritiski v svetovnem proizvodnem sektorju so bili septembra najnižji po marcu 2024 in pod dolgoročnim povprečjem. Podjetja so poročala o izrazitih padcih cenovnih pritiskov pri polprevodnikih, ki jim sledi železo, jeklo in nerjaveče jeklo, kar glede na pocenitve kovinskih surovin čez poletje ni presenečenje. Zamude pri dobavah so bile septembra najnižje po januarju 2020, najbolj so se skrajšale pri transportu, gumi, hrani in tekstilu. Vir: S&P Global

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• SLOVENIJA: V tretjem četrtletju gospodarska klima minimalno nazadovala

• Ob upoštevanju učinka nizke osnove zmernejša rast porabe električne energije

• Padec proizvodnje električne energije ob poslabšanju hidroloških razmer

• Večji obseg opravljenih storitev v prometu in skladiščenju zvišal julijske prihodke od prodaje

• Brezposelnost ostaja zgodovinsko nizka

• V trgovini z živili prisotne vztrajne, a zmerne stopnje rasti prodaje

• Gosti iz Nemčije avgusta pospešeno odkrivali Slovenijo

• Višje cene novih stanovanjskih nepremičnin ob pomanjkanju novogradenj

• Cene poslovnih nepremičnin v drugem četrtletju še naraščale

• Septembra stagnacija rasti cen na mesečni ravni

• V trgovini na debelo v juniju in juliju poskok obsega prodaje

• Podražitve zemeljskega plina in električne energije zvišale uvozne cene v energetiki

• Vrednost izvoza avgusta drugi mesec zapored opazneje naraščala

• EVROPA: Pesimizem v avtomobilskem sektorju znižuje razpoloženje v nemški in evropski industriji

• Ob koncu tretjega četrtletja poglobitev padca zaupanja v industriji

• Cene v industriji, brez energentov drugi mesec zapored stagnirale

• Nižje cene surove nafte pocenile uvoz energije

• Stopnjo anketne brezposelnosti v EU ostaja nizka

• Najvišji presežek v storitveni menjavi v zadnjih 6-ih četrtletjih

• Nižje cene nafte znižale inflacijsko stopnjo pod 2-odstotno ciljno raven

• Padcu naročil v avtomobilskem sektorju ni videti konca

• Nizka raven razpoloženja v francoskem gradbenem sektorju

• SVET: Ob koncu tretjega četrtletja precejšen padec cen surove nafte

• tretjem četrtletju padec aktivnosti v proizvodnji

• Razpoloženje najvišje v farmaciji

• V azijski kovinski industriji režejo« prodajne cene

• Razpoloženje v ameriškem storitvenem sektorju najvišje v zadnjem letu in pol

• Precejšnji padci cen ladijskih prevozov iz največjega kitajskega pristanišča v Evropo

• Močnejši evro pocenil uvoz surovin v območje evra

• Dogodki v tekočem tednu:  gibanje avgustovske industrijske proizvodnje v Sloveniji

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Pomanjkanje naročil v proizvodnji

2.      Izzivi v evropski avtomobilski industriji

3.      Zaposlovanje tujcev

4.      Geopolitična tveganja (vzhod Evrope, bližnji Vzhod)

5.      Obrestne mere (Euribor)

6.      Cene prekooceanskih prevozov

7.      Davčna reforma, z začetkom učinkovanja s 1. 1. 2025