Izpod peresa glavnega ekonomista: 38. teden leta 2024

23.9..2024_Izpod peresa

37. teden 2024

 

Strah pred prihodnostjo ponovno v kosteh slovenskih potrošnikov

 

Zaupanje potrošnikov v Sloveniji je septembra na mesečni ravni precej upadlo (-4 o. t.) in je bilo najnižje v zadnjega pol leta. Septembrski padec je prispeval k prekinitvi izboljševanja potrošniškega zaupanja na četrtletni ravni in k zmernemu padcu v 3. četrtletju. K septembrskemu padcu razpoloženja je sicer prispeval zlasti bolj pesimističen pogled potrošnikov na prihodnje gospodarsko stanje, k čemer je pripomoglo po naši oceni poročanje o spremembah v nemški avtomobilski industriji in njen vpliv na soodvisne predelovalne dejavnosti v Sloveniji. Prav tako je k temu v določeni meri prispevala tudi nižja napoved gospodarske rasti za leto 2024. Minimalno se je izboljšala pripravljenost za večje nakupe potrošnikov in ocenjeno sedanje finančno stanje v gospodinjstvu. 

 

Visoka rast bruto plač v gradbeništvu

Podatki o gibanju nominalnih bruto plač (zadnji so za julijsko plačo, ki je bila izplačana avgusta) pri pravnih osebah v Sloveniji kažejo, da se je medletna rast plač julija znova nekoliko okrepila in dosegla 7,2 % (neto: +4,7 %), kar je najhitrejša medletna rast povprečne plače v zadnjih 5-ih mesecih. Zaostajanje rasti neto plač je posledica uvedbe obveznega dodatnega zdravstvenega prispevka in neuskladitve dohodninske lestvice. Nekoliko opazneje se je pospešila rast plač v zasebnem sektorju (+8,8 %) in močno presegala rast v javnem sektorju (+4,3 %), kjer pa je ob realizaciji plačne reforme pričakovana pospešitev rasti v letu 2025. Med dejavnostmi so z 14,6-odstotno rastjo povprečnih bruto plač izstopali v gradbeništvu, kar pripisujemo pomanjkanju delovne sile kot tudi večji obdavčitvi napotenih delavcev v tujino. Sledila je 12-odstotna rast plač v rudarstvu in za desetino v predelovalnih dejavnostih. Najnižja rast plač je bila prisotna v zdravstvu in socialnem varstvu (+3,3 %). Vir: Statistični urad RS

 

V juliju intenzivnejša zunanjetrgovinska menjava držav EU-27

V juliju je bil izvoz blaga iz držav EU v države, ki niso članice EU, vrednostno višji za 11,6 % glede na julij 2023. Rast je bila prisotna v vseh kategorijah izvoza, najvišja je bila pri drugih proizvedenih proizvodih (+27,2 %), kemičnih proizvodih (za petino), živilskih proizvodih (+14 %) ter surovinah (+12,7 %). Rast uvoza je bila za dobro polovico nižja (+4,8 %). V prvih sedmih mesecih leta 2024 je rast izvoza dosegla 1,4 %, medtem ko je uvoz zaradi cenejšega uvoza surovin in energentov (delno tudi nižje količine zadnjih) upadel za 7 %. Trgovinska bilanca pri menjavi blaga držav EU-27 (izvoz, znižan za uvoz) z drugimi državami je bila v zadnjih 11 mesecev v presežku, ki je julija dosegel 19 mrd EUR. Vir: Eurostat

V ZDA prvo znižanje obrestnih mer po letu 2020

Ameriški FED se je na septembrskem zasedanju Odbora za odprti trg (FOMC), ki prvič po letu 2005 ni bil enoten pri sprejemu odločitve, odločil za znižanje ključnih nominalnih obrestnih mer, in sicer jih je znižal za pol odstotne točke. Te so po več kot leto dni trajajočem mirovanju na 23-letnem vrhu po novem na razponu med 4,75 % in 5,0 %. Pričetek cikla zniževanja obrestnih mer je bil pričakovan glede na zniževanje letne inflacije, manjši porast brezposelnosti in umirjanja rasti plač. Nekoliko agresivnejši začetek cikla povečuje verjetnost za »mehek« pristanek največjega svetovnega gospodarstva. Sedem izmed zadnjih devetih ciklov sproščanja monetarne politike v ZDA je bilo sicer zaznamovano z recesijo. Trenutna naravnanost denarne politike v ZDA je kljub znižanju obrestnih mer še vedno precej restriktivna, kar se med drugim kaže v višini realnih obrestnih mer, ki so ob zniževanju splošne rasti cen še naraščale in ostale nad ravnjo iz konca leta 2023. Objavljena napoved članov Odprtega odbora FED-a razkriva znižanje ključnih obrestnih mer do konca leta 2024 v višini dodatne pol odstotne točke (na razpon med 4,25 % in 4,5 %) in nadaljevanje znižanj v letu 2025 za dodatno odstotno točko (na razpon med 3,25 % in 3,5 %). Vir: FED

Semafor napovedi

 

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

  • SLOVENIJA: Ob koncu tretjega četrtletja opaznejši padec potrošniškega zaupanja

  • Luka Koper tretji mesec zapored občutneje povečala pretovor

  • Na začetku drugega polletja pričakovano manjše potrebe po delovni sili

  • Slovenski potrošnik zaskrbljen ob dogajanju v nemški avtomobilski industriji

  • Umirjanje padcev cen industrijskih proizvodov

  • V avgustu ponovna rast števila stanovanj z izdanim gradbenim dovoljenjem

  • EVROPA: Poslabšanje gospodarske klime v Nemčiji, optimizem čez poletje popolnoma skopnel

  • Padec razpoloženja v nemški avtomobilski industriji 

  • Evropski gradbeni sektor ostaja v krču

  • SVET: Septembrski pričetek zniževanja restriktivne naravnanosti denarne politike v ZDA

  • Rast spletne prodaje v ZDA 

  • Pocenitev ladijskih prevozov iz največjega kitajskega pristanišča

  • Dogodki v tekočem tednu:  gospodarska klima v Sloveniji

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Pomanjkanje naročil v proizvodnji

2.      Izzivi v evropski avtomobilski industriji

3.      Zaposlovanje tujcev

4.      Geopolitična tveganja (vzhod Evrope, bližnji Vzhod)

5.      Obrestne mere (Euribor)

6.      Cene prekooceanskih prevozov

7.      Davčna reforma, z začetkom učinkovanja s 1. 1. 2025

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?  📰

Želim se naročiti

 



Fotogalerija