51. teden 2024

Spoštovani naročniki,

v prilogi vam pošiljamo tedenski komentar Analitike GZS o najpomembnejših ekonomskih temah z napovedmi, ki so tako pomembne za dogodke v tekočem obdobju.

Rast gospodarskega pretovora nad rastjo BDP

Transportni trendi v slovenskem gospodarstvu ne kažejo tako slabe slike, kot bi sodili po pričakovani rasti realnega BDP za leto 2024 (ki bo verjetno blizu 1,5 %). V prvih desetih mesecih je obseg pristaniškega blagovnega prometa za 4,6 % presegal tistega iz enakega obdobja lanskega leta. Izrazita rast je bila prisotna pri drugem generalnem tovoru (za šestino več), tekočem razsutem tovoru (+5,2 %) in velikih kontejnerjih (+5 %). Pri motornih vozilih je bila prisotna nižja, 1,6-odstotna rast, h kateri je ključno prispeval oktobrski porast pretovora (za dve petini več). V letališkem blagovnem prometu so pretovorili za desetino več blaga, kar povezujemo z rastjo blagovnega prometa s farmacevtskimi proizvodi večje farmacevtske skupine. Promet tovornih vozil čez cestne mejne prehode je bil v prvih 10-ih mesecih medletno višji za 4 %. Število registracij motornih vozil je bilo v prvih 10-ih mesecih za 7,3 % večje, kar pripisujemo tako rasti registracij rabljenih (+8,5 %) kot novih (+6,5 %) vozil. V letališkem prometu so prepeljali za šestino več potnikov, kar pripisujemo ugodnim turističnim trendom in učinkom spodbud za večjo letalsko povezljivost Slovenije. Vir: Statistični urad RS

Raznoliki trendi v zaposlovanju

V oktobru je bilo v Sloveniji približno 947,8 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je 3,2 tisoč oseb (+0,3 %) več kot v preteklem mesecu. Zvišanje števila delovno aktivnih v tem mesecu je sezonsko običajno. Od tega je bilo nekaj več kot 844,1 tisoč zaposlenih in približno 103,7 tisoč samozaposlenih oseb. V oktobru je bilo število delovno aktivnih oseb glede na oktober 2023 večje za 10,2 tisoč (za odstotek več). K temu je prispevala rast zaposlovanja v gradbeništvu (+3,9 tisoč oseb), ki je v pomembni meri posledica metodološke vključitve v tujino napotenih delavcev v statistiko, zdravstvu in socialnem varstvu (+2,4 tisoč oseb), izobraževanju (+1,3 tisoč oseb več), IKT dejavnosti (+900 oseb; od tega na oddelku računalniškega programiranja za 670 in v založništvu za 300 oseb), dejavnosti javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (+760 oseb), ter prometu in skladiščenju (+600 oseb). V zadnji dejavnosti se je v skladiščenju število delovno aktivnih okrepilo za 800 oseb, medtem ko je v kopenskem prometu upadlo za 230 oseb. Sledila je rast zaposlovanja v poslovanju z nepremičninami (+420 oseb), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter gostinstvu (oboje +350 oseb). Z največjimi padci so se soočali v kmetijstvu (-700), trgovini (-370 oseb) in predelovalni dejavnosti (-220 oseb). Pri zadnjih je najbolj upadla zaposlenost v proizvodnji motornih vozil (tisoč oseb manj), proizvodnji nekovinskih mineralnih mineralnih izdelkov (-470 oseb) ter v proizvodnji pohištva in drugih strojev in naprav (-450 oseb). Padec je ublažila rast zaposlovanja v proizvodnji kovinskih izdelkov (+1,3 tisoč oseb), popravilih in montaži strojev (+1,2 tisoč oseb) ter proizvodnji farmacevtskih izdelkov (+730 oseb). Vir: Statistični urad RS

Stavbna gradnja ponovno številčno večja, predvidena površina manjša

Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe (brez gradbeno-inženirskih objektov) na upravnih enotah je v Sloveniji novembra glede na enako obdobje lanskega leta, po oktobrski 4,5-odstotni rasti nekoliko opazneje poraslo merjeno po številu stavb (+28 %), medtem ko je drugi mesec zapored prišlo do padca (za desetino), če jih izrazimo po predvideni gradbeni površini. To je posledica za šestino večjega števila izdanih gradbenih dovoljenj za novogradnje in povečave stanovanjskih (za dve petini) in nestanovanjskih (za petino) stavb, medtem ko padec kumulativne površine izdanih gradbenih dovoljenj pripisujemo četrtinskemu padcu pri novogradnjah in povečavah nestanovanjskih stavb. Porast gradbenih dovoljenj za stavbe sovpada prav tako z rastjo števila (+7,4 %) in površine stanovanj (za petino več) z izdanimi gradbenimi dovoljenji. Vir: Statistični urad RS

Ob koncu leta slovenski potrošnikov nekoliko boljše razpoložen

Zaupanje potrošnikov v Sloveniji se je v decembru na mesečni ravni nekoliko zvišalo in je bilo najvišje v zadnjih 4-ih mesecih, kljub temu pa je na četrtletni ravni upadlo in je bilo v 4. četrtletju najnižje v zadnjih treh četrtletjih. K mesečnemu izboljšanju razpoloženja potrošnikov je prispevala višja ocena sedanjega finančnega stanja v gospodinjstvu (+4 o. t.), ki je bilo najbolj optimistično po februarju 2022, kar je posledica naraščanja realnih razpoložljivih dohodkov gospodinjstev. Prav tako je bila manj pesimistična ocena gospodarskih razmer v Sloveniji v prihodnjem letu (+3 o. t.) in ocena finančnega stanja v gospodinjstvu v prihodnjem letu dni (+1 o. t.). Pripravljenost za večje nakupe v prihodnjih 12-ih mesecih je minimalno upadla (-1 o. t.). Med gospodinjstvi v zadnjih mesecih naraščajo pričakovanja o višji ravni brezposelnosti, ki je decembra porasla na najvišjo vrednost v zadnjih 26-ih mesecih.

Vrednosti kazalnika gibanja cen v prihodnjih 12 mesecih in kazalnika gibanja cen v zadnjih 12 mesecih sta se zvišali za 5 o. t. V decembru je tretjina slovenskih potrošnikov (+4 o. t. glede na predhodni mesec) pričakovala hitrejšo rast cen. 44 % jih je pričakovala enako stopnjo rasti cen (-2 o. t.), 15 % nižjo stopnjo (-1 o. t.) in 8 % potrošnikov nespremenjene cene (-3 o. t.). Vir: Statistični urad RS

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• SLOVENIJA: Zaupanje potrošnikov v zadnjem četrtletju kljub izboljšanju v decembru, nazadovalo

• V predelovalni dejavnosti novembra stagnacija cen proizvodov

• Rast oktobrskih plač ostala pospešena

• Oktobra precejšen porast pretovora motornih vozil v našem največjem pristanišču

• EVROPA: Ponovna rast izvoza kemičnih izdelkov, padec strojev in naprav

• Oktobra precejšen poskok zunanje trgovine z kemičnimi izdelki

• Na začetku zadnjega četrtletja stagnacija rasti gradbene aktivnosti v Nemčiji 

• Razpoloženje ostaja najšibkejše v dveh največjih evropskih gospodarstvih, višje v drugih državah članicah

• Strukturne težave nemške industrije postajajo kronične narave in po dveh desetletjih znova osrednje politično vprašanje

• Nemški finančniki podobno pesimistični kot pred dvajsetimi leti

• SVET: Pozitivno revizijo rasti realnega BDP v ZDA za 3. četrtletje spodbudila večja zasebna potrošnja, investicije in izvoz

• V letu 2025 se pričakujejo dodatni ukrepi za spodbudo potrošnje kitajskih gospodinjstev

• Ameriški potrošnik ostaja v zavidljivi kondiciji

• Visoka rast aktivnosti v ameriškem storitvenem sektorju

• FED opazneje zvišal napoved inflacije v ZDA za leto 2025 in upočasnil pričakovan tempo zniževanja obrestnih mer

Ključne teme v zadnjem mesecu za povprečne slovenske poslovne uporabnike