Ko konkurenca pritiska v smer davčne optimizacije, velikih alternativ ni.

Četudi letos nekatere agencije beležijo rahel upad zaposlovalnih dejavnosti, se delodajalci nanje obračajo zato, da jim pomagajo najti najboljše možne kandidate med vse manjšo ponudbo.

Gradenj je sicer veliko, a še vedno ne dovolj, dobro pa je, da se trenutno izvajajo takšni projekti, ki niso namenjeni zgolj najpremožnejšim. Slovenski gradbeniki priložnosti iščejo tudi v tujini.

Nekatera podjetja že čutijo vplive omejevanja proste trgovine, skrbi jih tudi dejstvo, da konkurenca ne implementira priporočil Evropske komisije.

Podjetja zaznavajo manjše povpraševanje, a imajo še vedno zadosten obseg naročil. Gradbeniki za program za uravnavanje konjunkturnih ciklov.

Zaposlovanje se še povečuje, že dlje časa nizke obrestne mere spodbujajo potrošnjo. Evropske družbe se v drugi polovici leta lahko znajdejo pred novimi izzivi.

Leto 2019 pozitivno za večino gospodarstev.

Na ni derivati najpomembnejši v oskrbi, nuklearna energija pri proizvodnji

Trgovinske napetosti med ZDA in EU se zopet nekoliko stopnjujejo, kar je bilo pričakovati po razglasitvi začasnega premirja s Kitajsko. Nobena skrivnost ni, da francoska pogajalska izhodišča ovirajo trgovinski dogovor na ravni EU, ki bi bil sprejemljiv za ameriško stran. Ameriški predsednik je jasno nakazal, da bo napadal subvencije Airbusu (ki mu v zadnjem obdobju gre precej bolje kot tekmecu Boeing), plinovod Severni tok 2 (povečana odvisnost od ruskih energentov), odločitve ECB (šibak evro proti dolarju pomeni večjo izvozno konkurenčnost evropskih družb na ameriškem trgu), odločitve Evropske agencija za varstvo konkurence ter francoske načrte za uvedbo digitalnega davka.

Podatek o stopnji investicij v podjetjih v območju evra v 1. četrtletju 2019 je pokazal, da so te predstavljale okoli četrtino ustvarjene dodane vrednosti, kar je najvišji delež po drugem četrtletju 2015. Na drugi strani se delež presežka v dodani vrednosti, ki pripada kapitalu (v obliki dobička, amortizacije in stroškov dolga) znižuje, ter je bilo najnižje po letu 2014 (39,8 %). To pomeni, da se je delež dodane vrednosti, ki pripada delu, povečal preko 60 %. To je razumljivo, saj se nizka brezposelnost ter pomanjkanje zaposlenih v nekaterih dejavnostih in poklicih odraža tudi v hitri rasti plač oziroma stroškov dela. Po podatkih Eurostata je delež presežka (dodane vrednosti), ki pripada kapitalu v Sloveniji najnižji med vsemi članicami (33 % dodane vrednosti, neprilagojeni podatki), kar odraža delovno bolj intenzivno gospodarstvo in manjši potencial za investiranje. Hkrati pa to potrjuje, da je dosežena dobičkonosnost za lastnike kapitala v Sloveniji nižja kot v tujini.