Deflacija ali inflacija, to je zdaj vprašanje. Če se ekonomisti vsi po vrsti strinjamo, da bo padcu BDP v 2020 v 2021 sledila rast, so mnenja glede prihodnjega gibanja cen precej razdeljena. V marcu so se cene pri proizvajalcih povečale za 0,2 %, pri čemer so upadle le v segmentu vmesnih dobrin. Cene kapitalskih dobrin in potrošniških izdelkov so se na drugi strani povečale, ker so bile težje dostopne oziroma so prodajalci kompenzirali oteženo dobavo in zmanjšano konkurenco z višjimi cenami.

Zmanjšan transport zaradi ukrepov v boju proti epidemiji je ključen za nižjo porabo energentov, katerih cena je močno upadla. Cena sodčka severnoameriške nafte WTI z dobavo v mesecu maju je za nekaj časa postala celo negativna.

Za leto 2020 so napovedi obetale zaposlitve v gospodarskih panogah in na področju IT, a je njihova veljava na račun pojava pandemije vprašljiva.

Od vlaganj v posodobitve proizvodnje do vlaganj v tehnologijo za energetsko učinkovitost in varstvo okolja.

Ob trenutnem stanju panoge in razmerah v državi gradbeniki pričakujejo več podpore s strani države, a ostajajo optimistični.

Od razglasitve epidemije v Sloveniji so spletni trgovci zasuti z naročili.

Koronakriza vpliva tudi na ponudnike prevoznih storitev, a se zaplete trudijo reševati na inovativne in čim bolj ugodne načine.

Kakšen bo vpliv epidemije koronavirusa na njihovo letošnjo proizvodnjo, v slovenskih podjetjih še ne morejo oceniti, čeprav se znajo hitro prilagoditi novim razmeram.

Epidemija covid-19 bo v prvi polovici leta 2020 evropskemu gospodarstvu povzročila upad BDP predvsem zaradi izrazitejših padcev v številnih večjih nacionalnih gospodarstvih. Zaradi nejasnosti glede obsega in trajanja epidemije inštitucije v tem trenutku pripravljajo več scenarijev napovedi BDP.

Gospodarske napovedi so v tem trenutku podvržene precejšnji negotovosti. Večina jih temelji na domnevi, da se bo pandemija ter s tem povezani ukrepi umirila v 2 do 3 mesecih ter da bo gospodarskemu upadu v 2. četrtletju sledila rast v drugi polovici leta.