Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 15. - 21. 8. 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 15. - 21. 8. 2020

Avgustovski kompozitni (industrija in storitve) indeks nabavnih managerjev v območju evra se je presenetljivo znižal (iz 54,9 v juliju na 51,6), kar je bila posledica šibkosti v storitvenem delu gospodarstva (50,1), medtem ko je v industriji ostal skoraj nespremenjen (51,7). V industriji se je hitrost aktualne rasti proizvodnje in novih naročil povečala, kar pa ni vplivalo na spremembo trendov v zniževanju celotnega števila delovnih mest v tem delu gospodarstva.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 25. - 31. 7. 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 25. - 31. 7. 2020

Medletni upad tedenske porabe električne energije se je v drugem tednu julija nekoliko zmanjšal. V prvem tednu julija je bila tedenska poraba električne energije medletno nižja za 10 % (v junija je bila še nižja za okoli 12 %). V drugem tednu se je upad zmanjšal na 9 %. V večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric se je medletni upad v drugem tednu julija, glede na prvi teden, zmanjšal (najizraziteje v Franciji in Nemčiji), povečal se je le v Italiji in na Hrvaškem.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. julija do 17. julija 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 11. julija do 17. julija 2020

V mesecu maju je bilo po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji 884 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je bilo medletno za 1,4 % manj. V enem letu (maj 2020/maj 2019) je tako bilo število formalnih delovnih mest (ki imajo podlago v socialnem zavarovanju) nižje za 12.200. Pri pravnih osebah se je število zaposlenih znižalo za 9.600, pri fizičnih osebah za 4.100, število samozaposlenih pa je bilo višje za 1.500, predvsem zaradi prirasta pri številu kmetov (1.200). To je najverjetneje posledica tega, da so se določeni ljudje, ki so izgubili zaposlitev, svoj osnovni status socialnega zavarovanja uredili z odprtjem statusa kmeta.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. maja do 5. junija 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 30. maja do 5. junija 2020

Nemčija je relativno hitro našla soglasje za veliko povečanje trošenja na zvezni ravni, ki naj bi spodbudilo gospodarsko rast. Vrednost paketa je 130 mrd EUR in naj bi v dveh letih predstavljal okoli 1,9 % BDP (v posamičnem letu). Presenečenje je začasno znižanje DDV (med julijem in decembrom 2020), saj naj bi se zgornja stopnja znižala za 3 odstotne točke na 16 %, spodnja pa za 2 odstotni točki na 5 %. Pri takšnem ukrepu obstaja tveganje, da se dobičkonosna marža trgovcev in drugih storitvenih podjetij poveča, vendar je namen ukrepa spodbuditi rast domače potrošnje. Zaradi pomanjkanja proizvedenega blaga bi se lahko zgodilo, da se potrošniške cene zaradi začasnega znižanja DDV ne bodo močno znižale (povečanje marž), medtem ko se bodo v letu 2021 verjetno hitro zvišale (cene).

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. maja 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. maja 2020

Država z večjim trošenjem ublažila padec BDP. Slovenski BDP se je v prvem četrtletju 2020 medletno skrčil za 2,3 %, kar je bilo manj od naših pričakovanj (-3 %). K ublažitvi padca so prispevali (1) večje trošenje države (+5,8 %, najvišja rast po letu 2008), (2) pozitiven prispevek menjave s tujino (padec izvoza pri 1,6 % je bil nižji od padca uvoza za 2,5 %), (3) povečanje zalog, ki je bilo posledica večjega uvoza surovin in polizdelkov zaradi pričakovane otežkočene dobave blaga v prihodnjih mesecih ter interventnega povečanja državnih zalog ter (4) koledarski učinek, saj je več delovnih dni v 1. četrtletju 2020 ublažilo padec kar za 1,1 odstotno točko.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 16. do 22. maja 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 16. do 22. maja 2020

Povprečna bruto plača pri pravnih osebah se je v mesecu marcu 2020 medletno povečala za 0,3 %, od tega predvsem zaradi rasti v sektorju država (4,9 %), medtem ko je v zasebnem sektorju upadla za 1,4 %. Zaradi ugodnega učinka davčnega bremena, ki je nastal zaradi nižjih bruto plač, se je povprečna neto plača povečala za 1,6 %, od tega v sektorju država za 5,6 % in v zasebnem za 0,1 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. do 8. maja 2020

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 2. do 8. maja 2020

Deflacija ali inflacija, to je zdaj vprašanje. Če se ekonomisti vsi po vrsti strinjamo, da bo padcu BDP v 2020 v 2021 sledila rast, so mnenja glede prihodnjega gibanja cen precej razdeljena. V marcu so se cene pri proizvajalcih povečale za 0,2 %, pri čemer so upadle le v segmentu vmesnih dobrin. Cene kapitalskih dobrin in potrošniških izdelkov so se na drugi strani povečale, ker so bile težje dostopne oziroma so prodajalci kompenzirali oteženo dobavo in zmanjšano konkurenco z višjimi cenami.

Arhiv: Pandemija in boj za tržne deleže na naftnem trgu

Arhiv: Pandemija in boj za tržne deleže na naftnem trgu

Zmanjšan transport zaradi ukrepov v boju proti epidemiji je ključen za nižjo porabo energentov, katerih cena je močno upadla. Cena sodčka severnoameriške nafte WTI z dobavo v mesecu maju je za nekaj časa postala celo negativna.

Arhiv: Napovedi zaposlovanja sprva optimistične, zdaj nepredvidljive

Arhiv: Napovedi zaposlovanja sprva optimistične, zdaj nepredvidljive

Za leto 2020 so napovedi obetale zaposlitve v gospodarskih panogah in na področju IT, a je njihova veljava na račun pojava pandemije vprašljiva.

Arhiv: V razvoj vlagajo milijone

Arhiv: V razvoj vlagajo milijone

Od vlaganj v posodobitve proizvodnje do vlaganj v tehnologijo za energetsko učinkovitost in varstvo okolja.