V maju je bilo število gradbenih dovoljenj za stavbe (poslovne in stanovanjske) medletno (glede na maj 2018) nižje za 12 %, vendar naj bi bila njihova površina (precej bolj relevanten podatek) višja za skoraj šestino. Pri tem pa naj bi bila površina novih stanovanj nižja za 4,8 %, kar pomeni, da naj bi rast izhajala predvsem iz poslovne gradnje. Stanovanjska gradnja tako kljub rasti cen nepremičnin ostaja anemična, kar je predvsem povezano z dolgotrajnimi postopki pri umeščanju objektov v prostor ...

Aprilska rast industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je ostala visoka (+6,4 % glede na isti mesec lani) in se je v prvih štirih mesecih povečala za 5,2 %. V oskrbi z energenti je bila rast nižja (+1,2 %), kar je predvsem odražalo padavinsko bolj suh začetek leta, medtem ko bodo majski podatki o proizvodnji iz hidroelektrarn najverjetneje nadpovprečni. Realni prihodki v predelovalnih dejavnostih so bili tako v štirih mesecih 2019 medletno višji za 4,2 %. Zelo visoko rast v zadnjih mesecih je bila zabeležena v dejavnostih visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (+8,9 %), medtem ko je bila najnižja v srednje visoko tehnološki proizvodnji, kjer je umeščen pretežni del avtomobilske verige (+3,1 %). Pri srednje nizko in nizko tehnološko zahtevni proizvodnji je bila rast med 5 in 6 %.

V dejavnostih z nizko dodano vrednostjo in regijah z nizkimi plačami bodo spremembe v naslednjem letu neugodne za gospodarstvo.

V Združenem kraljestvu o brexitu ni novih informacij, Mayevo pa naj bi najverjetneje zamenjal Boris Johnson. Težava uskladitve ločitvenega sporazuma bo tudi zanj ostala, saj se razmerja moči v parlamentu niso spremenila. EU in Švici se je aprila izteklo polletno obdobje, da bi poiskali novo pravno podlago za ureditev medsebojnih razmerij. Strani imata različne poglede na zaščito švicarskega trga dela (Švica spada v enotni trg) pred državljani EU-28, sprejemanje zakonodaje EU ter tudi državnih pomoči. Največja švicarska politična stranka SVP je sicer proti-evropska ter nasprotuje podpisu sporazuma, obe strani pa druga drugi grozita z izključitvijo iz lastnih finančnih trgov.

Huawei kot grožnja ZDA. ZDA so sprejele dve pomembni odločitvi, ki bosta vplivali na svetovno trgovino. Odločitev o uvedbi carin na evropska (in japonska) vozila naj bi prestavile za pol leta, Huawei pa uvrstile na črno listo. Verjetnost uspešnega dogovora med ZDA in EU-28 je nizka predvsem zaradi nasprotovanja Francozov, Belgijcev in nekaterih drugih narodov pri odprtju evropskega trga ameriških kmetijskim izdelkom.

V prvem tednu maja sta v svetu odmevali predvsem novici o Trumpovih grožnjah kitajski pogajalski skupini, ki naj se ne bi držala dogovora na področju zaščite tehnologije, kot tudi dodatnih sankcijah na izvožene kovinske izdelke iz Irana. Glavni ekonomist Addiko Bank, Hrvoje Stojić, ki je sicer bil v lanskem letu odlikovan s priznanjem Focus Economics za najbolj natančno napoved (številne podobne nagrade je dobil tudi v predhodnih letih), je objavil osvežene gospodarske napovedi za regijo. Slovenija, Srbija in Črna Gora naj bi imele 3,5-odstotno rast, kar naj bi spodbujalo zasebno trošenje in investicije. Na Hrvaškem naj bi ta znašala 2,5 %, v BiH pa 3 %.

Število prebivalstva se v Sloveniji še krepi, in predvsem zaradi priseljevanja. V letu 2018 se je povečalo za 14.028, pri čemer se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za skoraj 2.300, število tujih državljanov pa se je povečalo za več kot 16.300 (13,4 %).

Inštitucije v Nemčiji, ki sicer predstavlja četrtino BDP v EU-28, kar tekmujejo, katera bo pri napovedih previdnejša. Inštitut v Kielu je skupaj s petimi nemškimi inštituti v začetku aprila napovedal le še 0,8-odstotno realno rast v Nemčiji (mimogrede, 0-odstotno v Italiji), pri čemer je splošno znano, da so njegove napoved med konservativnejšimi. Minister za gospodarstvo je 17. aprila celo ocenil, da naj bi bila rast le pri 0,5 % (še pred letom dni: 2,1 %), kar naj bi odsevalo tekoče slabše podatke o industrijski proizvodnji. Pomembno je tudi izpostaviti, da je zvezni kabinet isti dan potrdil Program stabilnosti, ki določa višino javnih izdatkov na osnovi projekcije o 1-odstotni rasti BDP.