Rast povprečne bruto plače se je decembra 2019 medletno (glede na december 2018) umirila na 4,1 %, v celotnem letu pa je porasla za 4,3 % na 1.754 EUR. V sektorju država je porasla za 6,5 % (na 2.050 EUR), v zasebnem sektorju za 3,9 % (na 1.618 EUR). Rast neto plače je bila nižja, ker se meje dohodninskih razredov niso povečale (ob porastu povprečne plače se je efektivno breme dohodnine ustrezno povečalo). V celotnem 2019 je rast povprečne neto plače znašala 3,7 %, kar po upoštevanju inflacije pomeni 2,1-odstotno rast. Z vidika delodajalca (izplačevalca plača), se je celoten strošek dela v zasebnem sektorju v 2019 pri povprečni plači povečal za 74 EUR, od česar je zaposleni povprečno prejel 35 EUR več ne mesec (47 % poviška stroška dela).

V letu 2019 je presežek tekočega računa po podatkih Banke Slovenije (plačilna bilanca) znašal 3,2 mrd EUR, kar je bilo za 566 mio EUR več kot v letu 2018. Bolj kot presežek menjave blaga (povečanje za 204 mio EUR) se je povečal presežek menjave storitev (za 338 mio EUR). Primanjkljaj primarnih dohodkov se je glede na leto prej zmanjšal za 122 mio EUR, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa povečal za 98 mio EUR. Po državah smo imeli v letu 2019 največji presežek na tekočem računu z Nemčijo (1,2 mrd EUR oz. 54 %), Hrvaško (623 mio EUR), Francijo (476 mio EUR),Rusijo (267 mio EUR) ter Srbijo (263 mio EUR), največji primanjkljaj pa z Avstrijo (500 mio EUR), in sicer predvsem zaradi velikega uvoza industrijskih izdelkov, ki se uporabljajo v slovenski predelovalni dejavnosti, in trgovskih izdelkov za splošno rabo.

Izstop Združenega kraljestva iz EU bo imel nekaj zanimiv statističnih razsežnosti. V osnovi pri veliko kazalnikih Slovenijo primerjamo s povprečno vrednostjo pri EU-28, pri čemer je običajna praksa, da se povprečje izračuna kot tehtano. Združeno kraljestvo je imelo 15-odstotni delež v BDP EU-28, BDP na prebivalca pa pri 36.500 EUR (2018), kar je bilo 18 % nad povprečjem EU-28. Tako se je zaradi te spremembe stopnja slovenske razvitosti za povprečjem EU (prej EU-28, vključujoč Združeno kraljestvo, po novem EU-27) zgolj zaradi tega učinka zvišala z 82,1 % na 83,7 %.

Razglasitev Svetovne zdravstvene organizacije o izrednih zdravstvenih razmerah po svetu zaradi koronavirusa ni več tako nedolžna novica za svetovno gospodarstvo, saj ima implikacije na nižjo porabo (predvsem) azijskih potrošnikov (ljudje se izogibajo večjih trgovskih centrov), na manjšo frekvenco poslovnih srečanj s poslovneži iz Kitajske kot tudi na manjše trošenje kitajskih turistov v tujini.

Ekonomski inštitut iz Kiela je javno objavil študijo o učinku novega trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko (podpisan 15. 1. 2020), ki predstavlja asimetrično grožnjo tako za EU-28 kot za spoštovanje pravil WTO. Pri tem krši temeljni princip, da eni državi ponuja boljše pogoje za trgovino kot ostalim. Izračunali so, da bi zaradi tega EU-28 izgubila za okoli 10 milijard evrov izvoza, in sicer predvsem pri proizvodih, kot so letala, vozila, industrijski stroji, optični in medicinski proizvodi in drugi kmetijski izdelki. To ni tako veliko, saj je celoten izvoz EU-28 na Kitajsko v letu 2018 znašal 210 milijard evrov, ameriški pa 110 milijard evrov. Zaradi velike vezanosti na Kitajsko je tveganjem substitucije najbolj podvržena Nemčija, prek verig vrednosti pa verjetno tudi Slovenija. V podpisanem sporazumu med ZDA in Kitajsko ni navedbe o razpolovitvi carinskih stopenj na kitajske izdelke, kar pomeni, da to ni pravno-zavezujoče stališče. Sporazum ne obsega jasno določenih zavez za ZDA, zato ga ni potrebno potrjevati v kongresu. V veljavo bo stopil 15. februarja 2020. Ameriški predsednik lahko ta sporazum tudi hitro prekliče, v kolikor bi ocenil, da Kitajska ni storila dovolj, da bi svojim zavezam do ZDA sledila.

Od septembra 2019 naprej se prodaja novih vozil v EU spet povečuje po visokih mesečnih stopnjah (14,5 % v septembru, 8,7 % v oktobru in 4,9 % v novembru) in je decembra znašala celo 21,7 %. Ključen razlog pri rasti je bila nizka osnova v istih mesecih leta 2018, saj je bila s 1. septembrom 2018 vpeljana zaveza, da morajo biti vsi novi avtomobili, registrirani v EU, testirani po novem protokolu za merjenje izpustov WLTP.

Rast posojil nebančnemu sektorju se je novembra 2019 po podatkih Banke Slovenije povečala na 6,0 % medletno. Po nekaj letih negativne ali šibke rasti posojilne dejavnosti podjetjem je bila ta novembra večja (pri 6,6 %), skupaj pa se je vrednost posojil v 11-ih mesecih 2019 povečala za 670 mio EUR. Posojila gospodinjstvom so se povečala za 612 mio EUR. Stanovanjska posojila so bila novembra višja za 5,8 % (45 mio EUR več kot oktobra 2019), potrošniška pa za 10,3 % (zmanjšanje za 15 mio EUR glede na oktober 2019).

Izziv za poslovodstvo: Smo storitveno naravnano industrijsko podjetje, ki se sooča s težavami pri komunikaciji z oddaljenimi naročniki na segmentu B2B.

Trgovci sledijo trendom tako pri izdelkih, ki jih ponujajo, kot tudi v primeru ustvarjanja moderne nakupovalne izkušnje.