Država z večjim trošenjem ublažila padec BDP. Slovenski BDP se je v prvem četrtletju 2020 medletno skrčil za 2,3 %, kar je bilo manj od naših pričakovanj (-3 %). K ublažitvi padca so prispevali (1) večje trošenje države (+5,8 %, najvišja rast po letu 2008), (2) pozitiven prispevek menjave s tujino (padec izvoza pri 1,6 % je bil nižji od padca uvoza za 2,5 %), (3) povečanje zalog, ki je bilo posledica večjega uvoza surovin in polizdelkov zaradi pričakovane otežkočene dobave blaga v prihodnjih mesecih ter interventnega povečanja državnih zalog ter (4) koledarski učinek, saj je več delovnih dni v 1. četrtletju 2020 ublažilo padec kar za 1,1 odstotno točko.

Povprečna bruto plača pri pravnih osebah se je v mesecu marcu 2020 medletno povečala za 0,3 %, od tega predvsem zaradi rasti v sektorju država (4,9 %), medtem ko je v zasebnem sektorju upadla za 1,4 %. Zaradi ugodnega učinka davčnega bremena, ki je nastal zaradi nižjih bruto plač, se je povprečna neto plača povečala za 1,6 %, od tega v sektorju država za 5,6 % in v zasebnem za 0,1 %.

Deflacija ali inflacija, to je zdaj vprašanje. Če se ekonomisti vsi po vrsti strinjamo, da bo padcu BDP v 2020 v 2021 sledila rast, so mnenja glede prihodnjega gibanja cen precej razdeljena. V marcu so se cene pri proizvajalcih povečale za 0,2 %, pri čemer so upadle le v segmentu vmesnih dobrin. Cene kapitalskih dobrin in potrošniških izdelkov so se na drugi strani povečale, ker so bile težje dostopne oziroma so prodajalci kompenzirali oteženo dobavo in zmanjšano konkurenco z višjimi cenami.

Zmanjšan transport zaradi ukrepov v boju proti epidemiji je ključen za nižjo porabo energentov, katerih cena je močno upadla. Cena sodčka severnoameriške nafte WTI z dobavo v mesecu maju je za nekaj časa postala celo negativna.

Za leto 2020 so napovedi obetale zaposlitve v gospodarskih panogah in na področju IT, a je njihova veljava na račun pojava pandemije vprašljiva.

Od vlaganj v posodobitve proizvodnje do vlaganj v tehnologijo za energetsko učinkovitost in varstvo okolja.

Ob trenutnem stanju panoge in razmerah v državi gradbeniki pričakujejo več podpore s strani države, a ostajajo optimistični.

Od razglasitve epidemije v Sloveniji so spletni trgovci zasuti z naročili.

Koronakriza vpliva tudi na ponudnike prevoznih storitev, a se zaplete trudijo reševati na inovativne in čim bolj ugodne načine.

Kakšen bo vpliv epidemije koronavirusa na njihovo letošnjo proizvodnjo, v slovenskih podjetjih še ne morejo oceniti, čeprav se znajo hitro prilagoditi novim razmeram.