Gospodarska klima v Sloveniji je bila novembra 2020 na obeh ravneh nižja: na mesečni ravni za 6,8 odstotne točke, na letni pa za 16,0 odstotne točke. Na znižanje vrednosti kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali vsi kazalniki, predvsem pa kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (ta je bil nižji za 4,0 odstotne točke). Drugi kazalniki zaupanja so upadli marginalno, med 0,2 in 1,1 odstotne točke.

Skoraj polovica globalnih multinacionalk je na podobnem nivoju poslovanja kot pred krizo (kriza je v večji meri prizadela predvsem malo gospodarstvo, medtem ko so velike družbe celo prevzemale manjše tekmece), medtem ko jih od preostale polovice 11 % pričakuje, da bo okrevalo v 3-6 mesecih, podoben delež v 7-12 mesecih, 9 % pa v 13 do 24 mesecih. Več kot 2 leti naj bi na okrevanje čakalo 4 % družb, med njimi prevladujejo turistične družbe. Okoli 3 % podjetij pričakuje, da ne bo nikoli več doseglo predkriznega nivoja poslovanja (2 % junija), pri čemer so med državami razlike zelo velike. Med takimi ni ameriških ali kitajskih družb, je pa takšnih kar 13 % japonskih.

Izziv za poslovodstvo: Smo manjše gostinsko podjetje, ki je preteklo leto odprlo nove prostore, ki pa jih sedaj gosti zaradi zajezitvenih ukrepov ne morejo uporabljati. S spletno dostavo smo ublažili padec prodaje na -30 %, pri čemer je padec marže nekoliko višji, ker del končne cene namenimo dostavljavcem. Za namen izgradnje prostorov smo dobili ugodno posojilo, katerega del glavnice se izteče marca naslednje leto. Zaprosili smo že za odlog plačila davkov, ne pa še za odlog kreditnih obveznosti. Ali lahko računamo, da zanj zaprosimo v naslednjem letu? V osnovi ne želimo jemati državne pomoči, vendar nas skrbi razvoj prihodkov od prodaje v naslednjem letu.

Indeks nabavnih managerjev (PMI) predelovalnih dejavnosti v območju evra (končna ocena) se je v mesecu oktobru okrepil na najvišjo vrednost v zadnjih 27 mesecih (54,8) ter se je okrepil v vseh glavnih skupinah blaga, najbolj sicer v proizvodnji investicijskih dobrin (stroji in naprave) ter v proizvodnji blaga za nadaljnjo proizvodnjo. Prav v teh dveh sektorjih je bil padec v obdobju med marcem in majem 2020 najvišji, zato okrevanje izvira tako iz zamika pri proizvodnji kot večjega povpraševanja po industrijskih izdelkih v Aziji.

Številna evropska podjetja menijo, da se bodo leta 2021 soočila z zelo težkimi gospodarskimi razmerami. Kriza, ki jo je povzročil COVID-19, je Evropo pahnila v globoko recesijo, realni BDP pa se je v nekaterih državah zmanjšal za več kot 10 %, kar je najmočnejše gospodarsko krčenje v zgodovini celine. MSP imajo pesimističen pogled na svoja poslovna pričakovanja za leto 2021. Zaradi težkih razmer, ki so se ti znašli, morajo evropski nosilci odločanja sprejeti kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne vzpodbude in podporo MSP, ki bi povrnil zaupanje. Regionalna analiza odkriva geografske razlike.

Oktobrska gospodarska klima v EU-27 kot tudi v območju evra je bila kljub širjenju zajezitvenih ukrepov nespremenjena glede na vrednost v septembru. Med večjimi gospodarstvi se je predvsem poslabšala v Franciji (-4,5) in na Češkem (-4,9), medtem ko se je v Nemčiji celo okrepila (1,5). Krepitev v Nemčiji je bila predvsem posledica rasti zaupanja v industriji ter v trgovini na drobno.

Jesen na zahodni polobli in pričetek novega šolskega leta sta sovpadali z vnovično rastjo okuženih prebivalcev, in sicer tako v EU kot v ZDA, medtem ko je na Kitajskem dinamika drugačna oziroma glavnino okuženih predstavljajo ljudje, ki so pred kratkim vstopili v državo. Število okužb v številnih državah tako presega tisto iz aprila 2020, vendar je stopnja umrljivosti nižja. V večjih EU državah število preminulih znaša med desetino in četrtino števila v aprilu 2020, na vrhu epidemije, kljub naraščanju tega števila (vir: Eurointelligence).