11. teden 2026
Presenetljivo visok padec proizvodnje v visoko tehnoloških dejavnostih
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila januarju 2026 v Sloveniji, po podatkih z izločenim vplivom koledarja, medletno nižja za 3 %. K padcu industrijske proizvodnje je prispevala manjša proizvodnja v rudarstvu (za šestino manj), oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-6,8 %) in v predelovalni dejavnosti (-2,4 %). V zadnjih je v obdobju med novembrom 2025 in januarjem 2026, glede na enako obdobje v predhodnem letu, po podatkih z izločenim vplivom koledarja, proizvodnja upadla za 2,7 %. Merjeno po tehnološki zahtevnosti proizvodnje, ki se deli od nizko do visoko tehnoloških dejavnosti, je bila proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (zdravila, letala, elektronski in optični izdelki) v obdobju med novembrom 2025 in januarjem 2026 glede na enako obdobje v predhodnem letu nižja za desetino. Januarski petinski padec pri slednjih je bil celo največji v zadnjih 29-ih mesecih in predstavlja negativno presenečenje. Proizvodnja srednje visoko tehnoloških proizvodov (kemični izdelki, električne naprave, motorna vozila, ipd.) je upadla za 4,2 %. Proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodov je prvič v zadnjih 13-ih trimesečjih skromno porasla (za odstotek več; izdelki iz gume in plastičnih mas, stekla, kovin, ipd.). Zmerna rast se od začetka leta 2025 nadaljuje pri proizvodnji nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (+2 %). Med državami EU-27 je bila Slovenije v januarju med 5-imi državami z največjim padcem proizvodnje (-3 %). Spodbudna rast proizvodnje je bila med drugim prisotna na Češkem (+2,8 %), v Franciji (+2,3 %) in Avstriji (+2 %), medtem ko je v Nemčiji po rasti v zadnjem četrtletju 2025, januarja ponovno prišlo do padca proizvodnje (za odstotek in pol). Vira: Statistični urad RS, Eurostat
Krepka pocenitev uvoza farmacevtskih surovin in preparatov
Uvozne cene proizvodov so v januarju 2026 glede na enako obdobje v preteklem letu upadle za 2,7 %. To predstavlja 33. zaporedni padec uvoznih cen na letni ravni, ki je bil največji v zadnjih 15-ih mesecih. Pospešil se je tako padec uvoznih cen iz držav območja z evrom (za odstotek in pol) kot tudi iz držav izven območja z evrom (-4 %). Pospešen padec pri zadnjih pripisujemo tudi močnejšemu evru napram ameriškemu dolarju in uvozu cenovno ugodnega blaga s Kitajske in Indije, tudi na račun cenejših farmacevtskih surovin. Uvozne cene v rudarstvu so se znižale za šestino, zlasti ob nižjih uvoznih cenah surove nafte in zemeljskega plina (za petino) ter premoga (za šestino). V energetiki je prišlo do 12-odstotne rasti uvoznih cen, ki ga pripisujemo višjim veleprodajnim cenam električne energije v regiji. V predelovalni dejavnosti je bil prisoten 2,7-odstoten padec uvoznih cen, ki je izviral iz pospešenega padca cen farmacevtskih surovin (-8 %), drugih vozil in plovil (-4,6 %), električne opreme (-3 %) in kemikalij (-2,5 %). Ugodno se je znižala tudi rast uvoznih cen v živilski industriji (+2 %), ki je bila najnižja v zadnjih 13-ih mesecih in bo načeloma zmanjšala pritisk na rast cen predelane hrane. Pospešila se je rast uvoznih cen v proizvodnji kovin (+2,3 %), kar pripisujemo zvišanju borznih cen kovinskih surovin. Vir: Statistični urad RS
Jedrne cene na Kitajskem porasle najbolj po začetku leta 2019
Cene življenjskih potrebščin so februarja na Kitajskem na letni ravni porasle za 1,3 %, kar je najvišja rast cen v zadnjih treh letih. To deloma pripisujemo učinku kitajskega novega leta v drugi polovici februarja, ki je spodbudil zasebno potrošnjo in domača potovanja, kar je vplivalo na dražje letalske prevoze (+29 %). Prav tako je rast cen spodbudila kategorija ostalega blaga in storitev, kamor med drugim spada tudi zlatnina, katere cene so porasle za kar tri četrtine, kar pripisujemo zlasti rekordnim cenam zlata. K pospešitvi rasti cen je prispevala dražja hrana (za odstotek in pol), kjer je bila izrazita desetinska rast cen sveže zelenjave in 6-odstotna rast cen sadja. Opazna rast cen je bila prisotna pri cenah storitev potovalnih agencij (+11,7 %), gospodinjskih napravah (+5,3 %) in storitvah za gospodinjstva (+3,8 %). Jedrna inflacija (brez cen hrane in energije) je porasla za 1,8 % in je bila najvišja po januarju 2019.
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
SLOVENIJA: Turoben začetek leta 2026 v slovenski industriji
Spodbudna rast obsega opravljenih gradbenih del na začetku leta 2026
EVROPA: Evropska industrijska proizvodnja, z izjemo strojegradnje, januarja šibka
Nemška industrija je leto 2026 začela z novim padcem proizvodnje
SVET: Veter v jadra cenam ladijskih voznin ob širitvi konflikta na Bližnjem vzhodu
Februarsko predvidljivo rast cen so zasenčila pričakovanja o marčevskem porastu cen energentov
Vojna na Bližnjem vzhodu zvišala inflacijska pričakovanja in znižala razpoloženje ameriškega potrošnika
Podražitev cen ladijskih voznin iz Azije v Evropo
Manjša potrošnja zdravstvenih storitev in padec izvoza storitev znižala rast ameriškega BDP
Dogodki v tekočem tednu: blagovna in storitvena menjava Slovenije v januarju 2026
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike