Izpod peresa glavnega ekonomista: 39. in 40. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 39. in 40. teden leta 2024

Evropski sektorski PMI (S&P Global) v mesecu septembru so pokazali, da je bila skromna rast prisotna v 11-ih izmed 20-ih sektorjev, pretežno storitvenih. Najvišja rast je bila prisotna v programski opremi in storitvah, zdravstvenih storitvah, medijih in finančnih storitvah, kjer so opazneje naraščala tudi nova naročila, medtem ko je bil največji padec prisoten v avtomobilski industriji. Po 14-ih mesecih je bila zmerna rast aktivnosti ponovno zaznana v proizvodnji tehnološke opreme. Zaposlenost se je okrepila predvsem v storitvenih dejavnostih, zlasti v programski opremi in storitvah, najbolj je upadla v avtomobilski industriji. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so najhitreje naraščali v drugih finančnih storitvah, medtem ko so se znižali v avtomobilski in kovinski industriji. Znižanje prodajnih cen je bilo prisotno v papirni in kovinski industriji, proizvodnji gradbenega materiala in v transportnem sektorju.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 38. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 38. teden leta 2024

Zaupanje potrošnikov v Sloveniji je septembra na mesečni ravni precej upadlo (-4 o. t.) in je bilo najnižje v zadnjega pol leta. Septembrski padec je prispeval k prekinitvi izboljševanja potrošniškega zaupanja na četrtletni ravni in k zmernemu padcu v 3. četrtletju. K septembrskemu padcu razpoloženja je sicer prispeval zlasti bolj pesimističen pogled potrošnikov na prihodnje gospodarsko stanje, k čemer je pripomoglo po naši oceni poročanje o spremembah v nemški avtomobilski industriji in njen vpliv na soodvisne predelovalne dejavnosti v Sloveniji. Prav tako je k temu v določeni meri prispevala tudi nižja napoved gospodarske rasti za leto 2024. Minimalno se je izboljšala pripravljenost za večje nakupe potrošnikov in ocenjeno sedanje finančno stanje v gospodinjstvu.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 37. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 37. teden leta 2024

Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila v prvih sedmih mesecih po podatkih z izločenim vplivom koledarja za 2,6 % nižja kot v prvih sedmih mesecih lanskega leta, na kar nakazuje 1,3-odstotni padec porabljene električne energije med poslovnimi subjekti v tem obdobju. K padcu je prispevala za dobro petino nižja proizvodnja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter minimalen padec v predelovalnih dejavnostih, ki sicer predstavljajo okoli 95 % celotne industrijske proizvodnje, medtem ko je bila v rudarstvu višja za 12 %. Med oddelki predelovalnih dejavnosti je bila situacija raznolika. Padec je bil največji v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov (-13,5 %; steklo, cement, gradbeni materiali), proizvodnji tekstilij (-12,8 %) in proizvodnji pohištva (za desetino). Za 37,2 % je na drugi strani porasla proizvodnja oblačil in za slabo desetino proizvodnja drugih vozil in plovil. Proizvodnja kovin je porasla za 6,5 %, proizvodnja kovinskih izdelkov za 5,3 % in proizvodnja motornih vozil za 2 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 36. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 36. teden leta 2024

Četrtletni podatki o poslovanju podjetij v zasebnem sektorju v Sloveniji so pokazali, da je bruto marža (dodana vrednost v prodaji) v drugem četrtletju 2024 ostala nespremenjena glede na predhodno četrtletje pri 25 %, pri čemer ostaja stabilna zadnjih pet četrtletij in se giblje blizu dolgoročnega povprečja. Še posebej visoka je bila v zdravstvu in socialnem varstvu (60 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (55 %), gostinstvu (47 %) in drugih dejavnostih (44 %). V predelovalnih dejavnostih zadnje leto in pol ostaja na podobni ravni pri 29 %. Stopnja investiranja (investicije glede na prodajo) je drugo četrtletje zapored ostala pri 4 %. Stroški dela v dodani vrednosti so glede na predhodno četrtletje porasli z 59 % na 63 % in bili najvišji po zadnjem četrtletju 2020. Do slednjega je prišlo zaradi relativno večje upočasnitve rasti dodane vrednosti v primerjavi z upočasnjeno rastjo plač, kar negativno vpliva na stroškovno konkurenčnost podjetij.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 34. in 35. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 34. in 35. teden leta 2024

Cene življenjskih potrebščin so avgusta v Sloveniji drugi mesec zapored upadle na mesečni ravni, in sicer tokrat za 0,2 %. Običajno so se avgusta podražile, in sicer v na podlagi dolgoletnega povprečja v povprečju za 0,2 %. Na padec cen so močno vplivale sezonsko nižje cene obutve (za desetino) in oblačil ob zamenjavi kolekcij (-6,7 %). Cene oblačil in obutve so bile tudi edina kategorija cen v potrošniški košarici, ki je bila nižja od povprečja leta 2015 (-6,6 %), kar pojasni selitev proizvodnje v azijske države. Glede na avgust 2023 so bile cene v avgustu 2024 v povprečju višje za 0,9 % (-0,4 o. t. glede na julij), kar je najnižja rast cen po marcu 2021. Cene blaga so na medletni ravni upadle drugi mesec zapored, do česar je prišlo prvič po začetku leta 2021, medtem ko se je rast cen storitev znižala na še vedno visokih 4,1 %, kar je bilo najnižje po marcu 2022.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 33. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 33. teden leta 2024

Realni BDP je v 2. četrtletju 2024 v Sloveniji glede na podatke z izločenim vplivom sezone in koledarja porasel za 0,2 %, kar predstavlja vrnitev k rasti po minimalnem padcu v 1. četrtletju (prva ocena: stagnacija rasti). To je bilo precej pod našimi pričakovanji o 0,5-odstotni rasti BDP. Glede na 2. četrtletje leta 2023 je bil realni BDP višji za 0,7 %. Padec bruto investicij v osnovna sredstva in šibki izvozni trendi sta bila ključna pri šibki gospodarski rasti.

Izpod peresa glavnega ekonomista: 32. teden leta 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista: 32. teden leta 2024

Evropski sektorski PMI je za mesec julij pokazal, da je bila rast prisotna v 7-ih izmed 20-ih sektorjev, najmanj po januarju 2024. Najvišja rast je bila drugi mesec zapored prisotna v bančništvu, ki mu sledita sektorja programske opreme in druge finance. Največji padec je bil medtem prisoten v avtomobilski industriji, kjer je bil najizrazitejši po februarju 2024. V 9-ih od 20-ih dejavnostih je zaposlenost naraščala, najizraziteje v medijskem sektorju. Najbolj je upadla v avtomobilski in kovinski industriji. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so najhitreje naraščali v drugih finančnih storitvah in turizmu, medtem ko so se najbolj znižali v avtomobilski industriji. Rast prodajnih cen se je ob zadostnem povpraševanju že peti mesec zapored najbolj izrazila v financah. Vir: S&P Global

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 31. teden 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 31. teden 2024

Pogled na julijske indekse nabavnih managerjev v proizvodnji kaže, da azijska in surovinsko intenzivna gospodarstva v razvoju precej bolj krepijo proizvodnjo kot evropska. Še posebej pa je šibkost čutiti v srednji Evropi, predvsem zaradi padca izvoznih naročil v industriji, tudi v panogah, kjer so bila evropska podjetja tradicionalna uspešna: strojegradnji in avtomobilski industriji. Učinkovitost azijske konkurence v kombinaciji z večjimi vlaganji v raziskave in razvoj v končne proizvode, geopolitične napetosti in posledice energetske krize so po naši oceni trije ključni razlogi, ki pojasnijo to razliko.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 30. teden 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 30. teden 2024

Indeks poslovne klime ifo v Nemčiji je julija presenetljivo upadel na najnižjo raven v zadnjih petih mesecih. K temu je prispevalo nazadovanje pričakovanj glede prihodnjega poslovanja (86,9), prav tako je upadla tudi ocena trenutnih razmer (87,1). Razpoloženje med nemškimi poslovnimi subjekti je na mesečni ravni najbolj upadlo v trgovini na drobno (-6 indeksnih točk), ki ji sledijo predelovalne dejavnosti (-4,8 indeksne točke), storitve (-3,5 indeksne točke), trgovina na debelo (-2,7 indeksne točke) in gradbeništvo (-0,8 indeksne točke). V predelovalnih dejavnostih izstopa padec ocene trenutnih poslovnih razmer, ki je najnižje po septembru 2020, kar je precejšnje negativno presenečenje. Prav tako so še dodatno upadla pričakovanja glede prihodnjega poslovanja v predelovalni dejavnosti, ki so bila najnižje v zadnjih 4-ih mesecih, kar deloma pripisujemo tudi zaostritvi trgovinske politike EU do Kitajske in vplivu kitajskih carin na izvoz nemških avtomobilov. Padec poslovne klime ifo v Nemčiji je v skladu s padcem razpoloženja, merjenim prek sestavljenega PMI indeksa.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 29. teden 2024

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 29. teden 2024

Pri storitveni menjavi je Slovenija v prvih petih mesecih beležila presežek njihovega izvoza nad uvozom v višini 1,4 mrd EUR, ki je ostal skoraj nespremenjen glede na enako lansko obdobje. Največji prispevek k rasti izvoza storitev (+1,5 %) je bil posledica rasti potrošnje tujcev (+75 mio EUR; +7,6 %), h kateri je pomembno prispevala majska petinska rast (najvišja v zadnjih 16-ih mesecih). V prvih petih mesecih je bil višji izvoz IKT storitev (+27,4 mio EUR; +7 %), zavarovalnih in pokojninskih storitev (+23,6 mio EUR; za petino) ter osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev (+14 mio EUR; za tretjino). Do padca je prišlo pri izvozu transportnih storitev (-50 mio EUR; -3,5 %), ostalih poslovnih storitev (-23,6 mio EUR; -2,7 %) ter tehničnih, s trgovino povezanih in drugih poslovnih storitev (-5,3 mio EUR; -1 %). Prav tako je do padca prišlo pri izvozu gradbenih storitev (-10 mio EUR; -3 %), kjer je bil majski padec (-14,7 % ) celo največji po septembru 2019, kar odraža ohlajanje nemškega gradbenega trga.