Javnofinančni primanjkljaj je v EU-27 v 2. četrtletju 2026 dosegel 3,5 % BDP in je medletno porasel za pol odstotne točke. Z največjim javno-finančnim primanjkljajem so se soočali v Romuniji (9,2 % BDP) in na Madžarskem (7,2 % BDP). Opazen proračunski presežek so beležili na Cipru (3,3 % BDP) in v Grčiji (2,2 % BDP). Dolg sektorja država je v državah EU-27 v 2. četrtletju 2026 dosegel 83 % BDP (+1,5 o. t. glede na Q2 2025). Najvišjo raven zadolženosti v razmerju do BDP je ohranila Grčija (140,8 %), ki ji tesno sledi Italija (140 % BDP). Najmanj zadolžena država v EU-27 ostaja Estonija (26 % BDP). Dolg je v Sloveniji dosegel 64,7 % BDP, pri čemer je bilo zmanjšanje zadolženosti (-4,8 o. t.) tretje najvišje med vsemi državami EU-27 in je izviralo iz visoke nominalne rasti BDP in neto poplačila obveznic zaradi zmanjšanja denarja na računih države. Zahtevani donosi dolgoročnih državnih obveznic (za 10-letno obdobje) v območju evra so se v zadnjih mesecih močno zvišali. Septembra 2026 je bila v povprečju najvišja zahtevana donosnost v Franciji (4,44 %), sledili sta Italija (4,36 %) in Grčija (4,22 %). To v veliki meri pojasni relativno visoka zadolženost omenjenih držav in zlasti pri prvi tudi družbeno-politična nestabilnost ob rastočem javnofinančnem primanjkljaju. Zahtevani donosi na slovenske dolgoročne državne obveznice so v povprečju dosegli 3,86 %, kar predstavlja 0,4 odstotne točke oz. 38,7 bazičnih točk pribitka glede na nemške dolgoročne državne obveznice. V zadnjih mesecih je bil opazen premik navzgor celotne krivulje donosnosti državnih obveznic držav območja z evrom (z bonitetno oceno AAA), kar pomeni podražitev zadolževanja vseh ročnosti. Najbolj izrazito so se dvignili zahtevani donosi na državne obveznice krajše in srednje ročnosti (od enega do treh let), kar pripisujemo povečani inflacijski negotovosti ob nerazrešenem konfliktu na Bližnjem vzhodu z vplivom na višje cene naftnih derivatov, potrošniških cen in pričakovanja dodatnega zaostrovanja monetarne politike ECB. Vir: Eurostat in ECB

Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v prvih osmih mesecih 2026 v presežku (1,9 mrd EUR), vendar je bil na medletni ravni za 180 mio EUR nižji. To je posledica pojava primanjkljaja pri blagovni menjavi (-190 mio EUR), do katerega je prišlo zaradi porasta cen surove nafte ter posledično dražjem uvozu naftnih derivatov kot tudi ostalih energentov. Rast uvoza blaga (+9,3 %) je nekoliko prehitevala rast izvoza blaga (+8 %). Presežek v storitveni menjavi je medletno minimalno porasel (2,8 mrd EUR). Na uvozni strani storitev je bila prisotna 13-odstotna rast uvoza ostalih poslovnih storitev in desetinska rast uvoza transportnih storitev. Prav tako se je okrepilo zanimanje Slovencev za potovanja v tujino (7,3-odstotna rast potrošnje), kar je pretežno odraz dviga življenjskega standarda. Rast izvoza storitev je še naprej zaviral padec izvoza gradbenih storitev (-4,7 %), medtem ko se je nadaljevala zmerna rast izvoza potovanj (+3 %; potrošnja tujih turistov v Sloveniji, kar je porazno malo glede na 7,9-odstotno rast števila prenočitev tujih turistov v Sloveniji) in ostalih poslovnih storitev (za desetino; zlasti zavarovanj). Izvoz transportnih storitev je porasel za 7,7 % in IKT storitev za 2,3 %. Primanjkljaj pri sekundarnih dohodkih je medletno porasel za 80 mio EUR in je dosegel 600 mio EUR. Primanjkljaj pri primarnih dohodkih se je znižal za 179 mio EUR in dosegel 135 mio EUR, kar je posledica manjšega primanjkljaja pri dohodkih od kapitala. Vir: Banka Slovenije, Statistični urad RS

Pričakovanja za leto 2027 so se izrazito izboljšala pri prodaji in investicijah. Preobrat še ni popoln: splošni pogoji poslovanja ostajajo v negativnem območju, industrija pa tudi za leto 2027 pričakuje krčenje zaposlenosti. Anketa med 207 podjetji kaže izrazit premik iz pesimizma v zmerno rast. V primerjavi z lansko anketo so se najbolj izboljšala pričakovanja o investicijah, domači prodaji in prodaji na tujih trgih. Hkrati ostajajo pričakovanja glede splošnih pogojev poslovanja negativna, pri širjenju zaposlovanje pa bodo podjetja še naprej previdna.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih osmih mesecih leta 2026 v Sloveniji po prvi oceni in podatkih z izločenim vplivom koledarja, medletno višja za odstotek. Rast je v celoti izvirala iz okrepljene rasti proizvodnje v predelovalni dejavnosti, ki je v prvem 8-mesečju medletno porasla za 2,7 %, od tega v avgustu za 5,3 %. To predstavlja najvišjo rast v zadnjih 5-ih mesecih in je pozitivno presenečenje, na katero je deloma nakazala ugodna avgustovska rast porabe električne energije. V obdobju med junijem in avgustom 2026 (3-mesečno povprečje) je proizvodnja v predelovalni dejavnosti glede na enako obdobje predhodnega leta porasla za 3,6 %. Pogled na dinamiko proizvodnje po oddelkih proizvodnih dejavnosti (podatki so originalni, saj prilagojeni za koledar niso na voljo) razkriva, da je bila med junijem in avgustom 2026, glede na enako obdobje v predhodnem letu, visoka rast prisotna v proizvodnji oblačil (+28,8 %). Sledi rast proizvodnje drugih strojev in naprav (za šestino), proizvodnje elektronskih in optičnih izdelkov (+14,3 %), proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (+13,5 %), proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov (+11,5 %) ter proizvodnje pijač in živil (oboje za desetino). S padcem proizvodnje so se soočile dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin (za četrtino), usnjarska industrija (-12,7 %) in tiskarstvo (za desetino). Vir: Statistični urad RS

Septembra so se cene surovin in energentov za evrske kupce mesečno zvišale skoraj za petino, kar predstavlja drugo najvišjo rast po marcu 2022, k čemur je z dvigom za četrtino najbolj prispeval skok cen fosilnih goriv, medtem ko so se neenergetske surovine okrepile za dva odstotka ob rasti kmetijskih surovin, oljnic in žit, zmerni rasti kovin in umetnih gnojil ter padcu cen plemenitih kovin ob šibkejšem evru. Povprečna cena sodčka nafte brent se je zvišala za dobro petino na 101,5 evra oziroma 75 odstotkov glede na lani, k čemur botrujejo varnostna tveganja in slabša prehodnost Hormuške ožine ter zmanjšan ruski izvoz, čeprav bo rast kratkoročno ublažila sprostitev strateških rezerv skupine G7. Hkrati so cene zemeljskega plina v Evropi mesečno porasle za petino (medletno za 133 odstotkov) zaradi nadpovprečno nizke, 69-odstotne zapolnjenosti skladišč. Med kmetijskimi surovinami so zaradi vpliva pojava El Niño izstopale rekordne cene ribje moke z 12,7-odstotno rastjo ter dražja soja, sladkor in piščančje meso ob pocenitvi čaja in kave, med kovinami pa so cene cinka dosegle najvišjo raven po maju 2022 ob rasti cen železove rude, bakra, aluminija in svinca ter padcu kositra in niklja. Vir: Svetovna banka.

Z vami delimo mesečni tabelarični prikaz najnovejših makroekonomskih kazalcev Slovenije. Poročilo v prilogi ponuja vpogled v trenutno gospodarsko stanje in vključuje grafični prikaz trendov.

Poraba električne energije v Sloveniji je bila v prvih osmih mesecih 2026 višja za 2,5 %, od tega pri gospodinjskem odjemu za 4,8 %, na kar sta najbolj vplivala vreme oziroma večja poraba za hlajenje in rast števila električnih vozil in toplotnih črpalk. Rast gospodinjskega odjema je v pomembni meri ublažila rast samooskrbe, ki zakriva dejansko rast porabe električne energije za merilnim mestom. Pri poslovnem odjemu je bila rast porabe nižja (1,4 %), pri čemer je v avgustu medletno porasla za 7,2 %, na kar je imel pozitiven vpliv učinek koledarja (en delovni dan več v avgustu letos glede na avgust lani). Dinamika porabe električne energije v predelovalnih dejavnostih na 3-mesečni ravni nakazuje na spodbudnejša proizvodna gibanja, ki deloma izvirajo tudi iz predčasne obdelave naročil in proizvodnje pred pričakovano podražitvijo energentov v letu 2027. To pomeni, da je vsaj del te rasti prehodne narave. Vir: Statistični urad RS

Gospodarske družbe so ob 1,2-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih povečale čiste prihodke od prodaje za 2,5 % na 142 mrd EUR, kosmati donos od poslovanja na 145,3 mrd EUR in dodano vrednost za 1,4 mrd EUR na 36 mrd EUR; bruto marža se je zvišala za 0,3 odstotne točke na 24,8 %, nominalna produktivnost dela za 5,2 % na 67 tisoč EUR, realna pa za 1,7 %. Povprečna bruto plača je zrasla za 4,5 %, realna neto plača za 2,2 %, EBITDA pa za 400 mio EUR, pri čemer se je EBITDA marža zvišala na 9,6 %; investicije v osnovna sredstva so dosegle 8,5 mrd EUR oziroma 8,8 % več kot leto prej, neto finančni dolg glede na EBITDA je ostal na zgodovinsko nizki ravni 1,7, finančni izid se je izboljšal za 825 mio EUR na 1,1 mrd EUR, neto čisti dobiček pa je z 7,3 mrd EUR in 5,0-odstotno neto maržo dosegel zgodovinsko najvišjo vrednost.

Proizvodnja v predelovalni dejavnosti je bila v državah EU-27 v juliju 2026 (podatki z izločenim vplivom koledarja) glede na enako obdobje predhodnega leta primerljivo velika. V obdobju med majem in julijem 2026 je proizvodnja glede na enako obdobje predhodnega leta upadla za pol odstotka. K temu je prispeval padec proizvodnje v farmaciji (za desetino), kar je bilo posledica visoke rasti izvoza v ZDA v lanskem letu. Prav tako je bila nižja proizvodnja usnja (-6,3 %), motornih vozil (-5,3 %), oblačil (-5 %) in pohištva (-3,7 %). Ugodna rast je bila prisotna v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+12 %), zlasti v proizvodnji računalnikov in perifernih naprav (za tretjino) in proizvodnji optičnih inštrumentov (za petino). Prav tako je porasla proizvodnja električne opreme (+4,2 %). Pregled proizvodnih gibanj po državah EU razkriva, da je bil v omenjenem obdobju največji padec proizvodnje zabeležen v Romuniji (-6,3 %) in Bolgariji (-3,4 %). Rast je bila visoka na Danskem (+7,3 %), Nizozemskem (+7 %) in Latviji (+6,8 %). Vir: Eurostat

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih sedmih mesecih leta 2026 v Sloveniji po prvi oceni in podatkih z izločenim vplivom koledarja, medletno višja za 0,7 %. Rast je v celoti izvirala iz okrepljene rasti proizvodnje v predelovalni dejavnosti, ki je v prvem 7-mesečju porasla za 2,5 %, od tega v juliju medletno za 4,5 %. V obdobju med majem in julijem 2026 (3-mesečno povprečje) je proizvodnja v predelovalni dejavnosti glede na enako obdobje predhodnega leta porasla za 4 %, kar predstavlja najugodnejše proizvodne trende po zadnjem četrtletju 2022. V omenjenem obdobju je upadla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo (za odstotek). K temu je prispeval padec proizvodnje energentov (-8,3 %, nižja proizvodnja električne energije), medtem ko je proizvodnja surovin (vhodne kmetijske surovine v živilski industriji, osnovne kemikalije, kovine ipd.) porasla za odstotek. Proizvodnja proizvodov za široko rabo je porasla za 2,5 %. K temu je prispevala večja proizvodnja netrajnih proizvodov (+4,6 %; živila, zdravila itn.). Padec je bil medtem prisoten pri proizvodnji trajnih proizvodov za široko rabo (-3,6 %; pohištvo, gospodinjske naprave ipd.). Visoka, desetinska rast je bila prisotna pri proizvodnji proizvodov za investicije (stroji in naprave, motorna vozila ipd.). Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (zdravila, letala, elektronski in optični izdelki) in srednje visoko tehnoloških proizvodov (električne naprave, motorna vozila ipd.) je bila v istem obdobju višja za 6,2 %. Proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (izdelki iz gume in plastičnih mas, stekla, kovin ipd.) je porasla za 3 % in proizvodnja nizko tehnoloških izdelkov za odstotek. Vir: Statistični urad RS