43. teden 2026
Zadolženost držav EU-27 najvišja v zadnjih štirih letih
Javnofinančni primanjkljaj je v EU-27 v 2. četrtletju 2026 dosegel 3,5 % BDP in je medletno porasel za pol odstotne točke. Z največjim javno-finančnim primanjkljajem so se soočali v Romuniji (9,2 % BDP) in na Madžarskem (7,2 % BDP). Opazen proračunski presežek so beležili na Cipru (3,3 % BDP) in v Grčiji (2,2 % BDP). Dolg sektorja država je v državah EU-27 v 2. četrtletju 2026 dosegel 83 % BDP (+1,5 o. t. glede na Q2 2025). Najvišjo raven zadolženosti v razmerju do BDP je ohranila Grčija (140,8 %), ki ji tesno sledi Italija (140 % BDP). Najmanj zadolžena država v EU-27 ostaja Estonija (26 % BDP). Dolg je v Sloveniji dosegel 64,7 % BDP, pri čemer je bilo zmanjšanje zadolženosti (-4,8 o. t.) tretje najvišje med vsemi državami EU-27 in je izviralo iz visoke nominalne rasti BDP in neto poplačila obveznic zaradi zmanjšanja denarja na računih države. Zahtevani donosi dolgoročnih državnih obveznic (za 10-letno obdobje) v območju evra so se v zadnjih mesecih močno zvišali. Septembra 2026 je bila v povprečju najvišja zahtevana donosnost v Franciji (4,44 %), sledili sta Italija (4,36 %) in Grčija (4,22 %). To v veliki meri pojasni relativno visoka zadolženost omenjenih držav in zlasti pri prvi tudi družbeno-politična nestabilnost ob rastočem javnofinančnem primanjkljaju. Zahtevani donosi na slovenske dolgoročne državne obveznice so v povprečju dosegli 3,86 %, kar predstavlja 0,4 odstotne točke oz. 38,7 bazičnih točk pribitka glede na nemške dolgoročne državne obveznice. V zadnjih mesecih je bil opazen premik navzgor celotne krivulje donosnosti državnih obveznic držav območja z evrom (z bonitetno oceno AAA), kar pomeni podražitev zadolževanja vseh ročnosti. Najbolj izrazito so se dvignili zahtevani donosi na državne obveznice krajše in srednje ročnosti (od enega do treh let), kar pripisujemo povečani inflacijski negotovosti ob nerazrešenem konfliktu na Bližnjem vzhodu z vplivom na višje cene naftnih derivatov, potrošniških cen in pričakovanja dodatnega zaostrovanja monetarne politike ECB. Vir: Eurostat in ECB
Pozitiven učinek koledarja pospešil avgustovsko rast plač
Podatki o gibanju avgustovskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile septembra 2026) v Sloveniji kažejo, da je bila bruto plača medletno za 8,3 % višja. To predstavlja pospešitev rasti glede na predhodni mesec, kar pripisujemo učinku koledarja, saj je imel avgust 2026 en delovni dan več v primerjavi z avgustom 2025. Rast neto plače je v tem obdobju dosegla 8 %, kar po upoštevanju inflacije pomeni visoko 5-odstotno realno rast. Povprečna avgustovska bruto plača v javnem sektorju je bila medletno višja za desetino in v zasebnem sektorju za 7,4 %. Na pospešeno rast plač v zasebnem sektorju vpliva zvišanje zakonsko določene minimalne plače iz začetka letošnjega leta in nadaljnje strukturno pomanjkanje delovne sile. V javnem sektorju je rast plač zlasti posledica uskladitve plačnih razredov v javnem sektorju z inflacijo in sprememb plačnega sistema za javne uslužbence, nazadnje z junijsko uskladitvijo osnovnih plač. Vir: Statistični urad RS
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike