V novembru je bilo v Sloveniji približno 945 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega je bilo 840 tisoč oseb zaposlenih in 105 tisoč oseb samozaposlenih. To glede na predhodni mesec predstavlja rast, in sicer za 700 oseb, ki je bila popolnoma v skladu z našimi pričakovanji. V novembru 2025 je bilo število delovno aktivnih glede na enako obdobje leta 2024 nižje za 3,5 tisoč. Število delovno aktivnih je še naprej najbolj naraščalo v pretežno javnih storitvah (+4,5 tisoč oseb), medtem ko so se s padcem soočali v industriji (-3,7 tisoč oseb), kjer ta traja že zadnjih 12 mesecev in ključno prispeva k zmanjšanju števila delovno aktivnih. Sledi padec v trgovini in gradbeništvu (oboje tisoč oseb manj), kmetijstvu (-800 oseb), drugih poslovnih storitvah (-700 oseb) in IKT dejavnosti (-500 oseb). Padec v zadnjih izvira iz založništva (-600 oseb), medtem ko se je zmerna rast števila delovno aktivnih nadaljevala v računalniškem programiranju (+120 oseb). Vir: Statistični urad RS
Evropski sektorski PMI za december kaže rast v 10 od 19 sektorjev, nekoliko manj kot novembra. Najmočnejša rast aktivnosti in novih naročil je bila prvič po štirih letih zabeležena v medijskem sektorju, in sicer najvišje po aprilu 2023. Sledijo računalniško programiranje ter druge finančne storitve. Upad aktivnosti je bil prisoten v proizvodnji izdelkov za gospodinjstva in osebno rabo, kemični industriji ter farmaciji in biotehnologiji. Gradbeni PMI v območju evra se je zvišal na 47,4, najvišje po februarju 2023, predvsem zaradi ponovne rasti aktivnosti v Nemčiji, podprte z večjimi infrastrukturnimi izdatki države. V Franciji ostaja gradbeni sektor šibak zaradi fiskalnih omejitev, čeprav se je upad stanovanjske gradnje nekoliko umiril. Vir: S&P Global
Zaradi hladnega novembra je poraba električne energije v Sloveniji medletno porasla, predvsem v storitvah in pri gospodinjstvih, medtem ko je v predelovalnih dejavnostih upadla. Proizvodnja elektrike je bila nekoliko nižja, uvoz pa višji. Trgovina z motornimi vozili ostaja eden glavnih nosilcev rasti prodaje v trgovini, medtem ko je rast prodaje živil šibka. Prihodki v storitvenih dejavnostih, zlasti IKT in strokovnih storitvah, so se ob zaključku leta okrepili. Inflacijo v letu 2025 so najbolj poganjale višje cene hrane, pijač in storitev. Vir: Statistični urad RS
Podatki o gibanju oktobrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile novembra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast oktobrske bruto plače dosegla 7,7 %, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih 7-ih mesecih. Rast povprečne neto plače je dosegla 6,4 %. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je na medletni ravni porasla za 12 %. Pospešitev rasti plač v javnem sektorju je bila sicer pričakovana zaradi uveljavitve drugega v vrsti šestih postopnih plačnih dvigov za javne uslužbence. V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za petino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače 12. mesec zapored nižja (5,2-odstotna). Pregled rasti bruto plač po SKD dejavnostih razkriva, da je bila ta oktobra najvišja v rudarstvu (+45 %), kar je sicer povezano z izrednimi izplačili, po naši oceni zlasti v dejavnosti pridobivanja premoga. Vir: Statistični urad RS
Decembrska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra (52) nakazuje na nekoliko nižjo rast aktivnosti glede na november (52,8), ki pa kljub temu ostaja ugodna. V letu 2025 je bila rast v vsakem mesecu nadpovprečna, kar je bilo prvič po letu 2019. Višje razpoloženje v zasebnem sektorju v zadnjem četrtletju 2025 nakazuje na pozitivno rast gospodarske aktivnosti v slednjem. Rast aktivnosti v storitvah (52,6; november: 53,6) se je spustila na 3-mesečno dno, medtem ko je tekoča proizvodnja rahlo upadla (49,7), predvsem zaradi ponovnega padca nemške tekoče proizvodnje (49,4). Peti mesec zapored so porasla nova naročila, k čemer je prispevala rast domačih naročil, ki jo je ublažil nadaljnji padec izvoznih naročil (največji po marcu 2025), še zlasti v industriji. Razpoloženje glede prihodnjega poslovanja je bilo v industriji najvišje po februarju 2022, medtem ko je slednje v storitvah upadlo na najnižjo raven po maju 2025. K padcu v zadnjih je prispeval nemški storitveni sektor z najnižjimi pričakovanji v zadnjih dveh letih in pol. Vir: HCOB
V Sloveniji je povprečna realna gospodarska rast v zadnjem desetletju (2015-2024) znašala 2,9 %, nominalna pa 6,1 %. Za obdobje 2025-2027 ocenjujemo nižjo, v povprečju 1,8-odstotno realno in 4,3-odstotno nominalno rast, kar odraža šibko rast v 2025 (0,8 % realno, 3,8 % nominalno) in postopno normalizacijo cikla v naslednjih dveh letih. K nizki gospodarski rasti v 2025 so prispevali negativni bazni učinek zaradi presenetljivega padca BDP v 1. četrtletju 2025, manj ugodne razmere na trgu dela (nadpovprečen odhod v upokojitev), slabša dinamika izvoza blaga in storitev ter šibke investicije.
Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je v oktobru 2025 po desezoniranih podatkih porasla za 0,8 % v primerjavi s predhodnim mesecem. Rast je izvirala iz večje proizvodnje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (+2,4 %), kar deloma pojasni večjo oktobrsko porabo energentov, in v rudarstvu (za desetino). V predelovalni dejavnosti je bila prisotna stagnacija proizvodnje (isti nivo kot v septembru). To je sicer v skladu s ponovnim padcem ocene izkoriščenosti proizvodnih kapacitet v zadnjem četrtletju 2025 ter poslabšano oceno konkurenčnega položaja na trgih zunaj EU, ki je najnižja po zadnjem četrtletju 2009. Na letni ravni (glede na oktober 2024) je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v oktobru nižja za 1,7 %, v prvih 10-ih mesecih leta 2025 pa za odstotek. Vir: Statistični urad RS
Cene surovin in energentov za evrske kupce so v novembru šele drugič v zadnjih 10-ih mesecih zmerno porasle, in sicer tokrat za 0,7 % glede na oktober. Ta rast je skoraj v celoti izvirala iz nekoliko šibkejšega evra napram ameriškemu dolarju, ki je izgubil pol odstotka. Za 1,3 % v evrih so porasle cene drugih neenergetskih surovin, predvsem zaradi rasti nekaterih kmetijskih surovin (za odstotek in pol), umetnih gnojil (+1,3 %) ter kovin (za odstotek). Prav tako so porasle cene plemenitih kovin (za odstotek in pol). Cene energentov so po predhodnih 4-ih zaporednih mesečnih padcih tokrat minimalno porasle (+0,2 %). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v novembru znižala za odstotek, in je v povprečju dosegala 55 EUR. To je bila najnižja cena po aprilu 2021. Nižje cene pripisujemo rasti proizvodnje v ključnih svetovnih proizvajalkah nafte. Cene zemeljskega plina v Evropi so upadle peti mesec zapored, in sicer za 3,7 % in so bile najnižje v zadnjih 19-ih mesecih. K temu so prispevale večje dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), katerih cene so upadle ob manjšem povpraševanju s Kitajske in drastičnemu povečanju izvoznih kapacitet ZDA. To prispeva tudi k postopni konvergenci cen zemeljskega plina v ZDA in v Evropi, saj je bilo razmerje med povprečno ceno slednjega v Evropi (2,7-krat višja) in ZDA najmanjše po aprilu 2021. Vir: Svetovna banka
Gospodarska klima se je novembra v Sloveniji na mesečni ravni peti mesec zapored izboljšala, in sicer je porasla za 0,2 o. t. ter s tem dosegla najvišjo raven po decembru 2022. Izboljšanje je prav tako razvidno na ravni 3-mesečnih drsečih sredin (+0,7 o. t.). Na 3-mesečni ravni se je izboljšalo zaupanje v trgovini na drobno (+3,3 o. t.), kjer je bilo najvišje v zadnji polovici leta, predvsem zaradi višje ocene trenutne prodaje (+8 o. t.) in pričakovane prodaje (+3 o. t.). Zelo verjetno je k temu prispevala tudi uvedba zimskega regresa. Prav tako je poraslo zaupanje v gradbeništvu (+2,7 o. t.), ki je bilo najvišje po juliju 2023, kar je posledica pospešitve rasti naročil (+2 o. t.) in povečanih pričakovanj glede zaposlovanja (+3,3 o. t.). To je v skladu z odbojem obsega opravljenih gradbenih del na inženirskih objektih in nestanovanjskih stavbah v 3. četrtletju. Rast je bila prisotna tudi pri zaupanju potrošnikov (+0,7 o. t.) in v manjši meri še v predelovalni dejavnosti (+0,3 o. t.), medtem ko je rahlo upadlo zaupanje v storitveni dejavnosti (-0,3 o. t.). Vir: Statistični urad RS
Podatki o gibanju septembrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile oktobra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast septembrske bruto plače dosegla 7 %, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih treh mesecih, vendar je to posledica enega delovnega dne več v letošnjem septembru glede na lanskega. Na 3-mesečnem drsečem povprečju (3. četrtletje) je povprečna bruto plača dosegla najnižjo medletno rast po februarju 2025 (6,2 %). Rast povprečne neto plače je v 3. četrtletju (4,9 %) v povprečju za 1,3 o. t. zaostala za rastjo povprečne bruto plače, kar je v največji meri posledica uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Realna rast neto plače se je v 3. četrtletju umirila na 2 %, kar je bilo posledica relativno visoke rasti cen v tem obdobju (2,9 %). V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za šestino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače 11. mesec zapored nižja (5,8-odstotna). Dodatna pospešitev rasti bruto plač v javnem sektorju je pričakovana pri oktobrskih plačah, ki bodo izplačane v novembru, in sicer zaradi uveljavitve naslednjega v vrsti plačnih dvigov za javne uslužbence. Vir: Statistični urad RS