5. teden 2023
Januarski podatki o razpoloženju v treh največjih svetovnih gospodarstvih (ZDA, EU-27, Kitajska) so pretežno dobri in nakazujejo na dvig optimizma glede prihodnjega poslovanja. Rast cen življenjskih potrebščin se podobno kot v ZDA umirja tudi v območju evra, vendar ni nujno, da bo trend zniževanja linearen tudi v prihodnjih mesecih. Zaenkrat še ni znamenj, da bi ECB prej zaključila z dvigom obrestnih mer, kot je to trg še nedavno pričakoval. Manj ugodni pogoji kreditiranja so zaustavili rast cen nepremičnin, ponekod tudi dinamiko stanovanjskega gradnje. Šibkejši dolar je za uvoznike surovin in energentov in območja evra blagodejen.
Januarsko znižanje cen surovin
Cene svetovnih surovin so se v januarju pretežno znižale, še posebej za kupce iz območja evra, saj je v tem času evro pridobil 1,7 % proti dolarju. Cene energetskih surovin so tako v enem mesecu, merjeno v evrih, upadle za desetino, cene ne-energetskih surovin pa so ostale nespremenjene. Cene napitkov (v nadaljevanju vse v evrih) so upadle za 1,5 % in hrane za 1,2 %, umetnih gnojil za 7,7 %, medtem ko so se cene industrijskih surovin in rud okrepile za 4,2 %. Izstopala je rast cen kositra (+14,5 %), železove rude (+7,5 %) in bakra (+6,1 %). Cene zemeljskega plina v Evropi so v enem mesecu upadle za 45 % (najnižja vrednost po avgustu 2021) in premoga za 18 % (najnižja vrednost po aprilu 2022). Vir: Svetovna banka
Stopnja brezposelnosti mladih še vedno navzdol
Stopnja anketne brezposelnosti (15-74 let) v Sloveniji je bila v drugi polovici leta 2022 na podobni ravni, med 4 in 4,1 %. Še posebej pa je upadla pri mladih (15-24 let), kjer je upadla iz 11 % v prvem polletju na 9 % v decembru. Tako nizko je bila nazadnje decembra 2019, pred tremi leti.
Anketna stopnja brezposelnosti v EU-27 (6,1 %) in območju evra (6,6 %) je decembra ostala nespremenjena. Podobno velja tudi za brezposelnost mladih (okoli 15 %). Vir: Statistični urad RS, Eurostat
FED in ECB v dvige obrestnih mer, ki jih je trg pričakoval
Odbor za monetarne operacije (FOMC) pri FED se je odločil za dvig osrednje obrestne mere za 0,25 o. t. ter napovedal nadaljevanje zniževanja obsega svoje aktive, kar pomeni, da bo zmanjševal reinvestiranje glavnic od zapadlih državnih obveznic v nakup novih. Relativno nizka pričakovana rast v ZDA (1 %) in učinek dviga obrestnih mer na trg nepremičnin in dinamiko gradnje kot tudi znižanje jedrne inflacije (na 4,4 %) so bili razlogi, da je odbor napovedal previdnost pri naslednjih korakih. Osrednja obrestna mera tako znaša 4,5 do 4,75 %. Svet ECB je na drugi strani dvignil ključno obrestno mero za 0,5 o. t. na 2,5 % (obrestna mera na depozite poslovnih bank pri centralni banki), prav tako je napovedala, da bo na marčevskem zasedanju sledil podoben dvig (0,5 o. t.). Portfelj programa APP (državne obveznice držav območja evra) bo od začetka marca do konca junija 2023 zmanjševala za povprečno 15 milijard EUR mesečno, nadaljnje zmanjševanje pa bo določeno postopno. Kar zadeva program PEPP, namerava ECB glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. Navedena odločitev glede obvezniškega portfelja ECB sama po sebi ne bo pomembno prispevala k dvigom obrestnih mer. Vir: FED, ECB
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija. Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰