Skupni obseg prodaje v tržnih storitvenih dejavnostih in trgovini je v Sloveniji v prvih 7-ih mesecih medletno porasel le za pol odstotka, kar je veliko razočaranja glede na visoko rast realnih dohodkov prebivalstva. K rasti obsega prodaje v trgovini (+2 %) je prispevala večja prodaja v trgovini z motornimi vozili (+5 %), kar sovpada z rastjo števila registracij novih motornih vozil, v trgovini na drobno (+1,8 %) in trgovini na debelo (+1,2 %). V zadnji je julija prišlo do padca obsega prodaje (-1,8 %), ki je bil največji v zadnjih 14-ih mesecih. V tržnih storitvenih dejavnostih je medtem prišlo do 0,3-odstotnega padca obsega prodaje. Ta je izviral iz desetinskega padca v poslovanju z nepremičninami, kar pripisujemo manjšemu številu prodanih stanovanjskih in poslovnih nepremičnin, 2,2-odstotnega padca v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, zlasti v zaposlovalnih dejavnostih (za desetino manj) ter pisarniških in spremljajočih se poslovnih storitvenih dejavnostih (-12,2 %). Eno-odstoten padec obsega prodaje je bil prisoten v IKT dejavnosti, na oddelku dejavnosti s filmi, video in zvočnimi zapisi (za desetino) in v založništvu (-4,5 %). Obseg prodaje v gostinstvu je nekoliko presenetljivo ostal nespremenjen, pri čemer je nekoliko upadel v dejavnosti strežbe jedi in pijač (za pol odstotka), medtem ko je zmerno porasel v nastanitvenih dejavnostih (+0,8 %). Pol-odstotna rast obsega prodaje v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih je izvirala iz večjega obsega opravljenih pravnih in računovodskih storitev (+6,6 %). Razmeroma ugodna rast obsega prodaje je bila zaznana zgolj v prometu in skladiščenju (+2,2 %), kjer je po pričakovanjih izstopal večji obseg zračnega prometa (za tretjino) in kopenskega prometa (+4 %). Vir: Statistični urad RS

Gospodarskim družbam v Sloveniji so v letu 2024 upadli čisti prihodki od prodaje za 1,7 % oz. za 2,4 mrd EUR, na 138,7 mrd EUR, kar predstavlja drugi zaporedni letni padec. Prodaja na zaposlenega je nekoliko upadla, in sicer za 2,4 tisoč EUR oz. 0,9 % na 255,1 tisoč EUR, kar je glede na relativno višji padec prihodkov od prodaje ublažilo zmanjšanje števila zaposlenih (-0,8 %). Kosmati donos od poslovanja (141,7 mrd EUR) se je znižal za 2,6 mrd EUR, kar je bila posledica zmanjšanja čistih prihodkov od prodaje blaga in materiala (-3,6 mrd EUR) in drugih poslovnih prihodkov (-141,2 mio EUR). To je ublažila rast prihodkov od prodaje proizvodov in storitev (+1 mrd EUR). Vrednost prihodkov iz naslova subvencij je upadla za 119,4 mio EUR. Na domačem trgu so čisti prihodki od prodaje upadli za 1,2 mrd EUR (-1,5 %) in na trgih EU za 1,7 mrd EUR (-3,8 %), medtem ko je prodaja porasla za 566,9 mio EUR na trgih zunaj EU (+3,9 %). Med dejavnostmi so bila gibanja prodaje sila različna. Najbolj, za 2,9 mrd EUR, je upadla prodaja v energetiki (D), kar je bilo pričakovano glede na nižje veleprodajne cene ključnih energentov v regiji. Prodaja je medtem porasla za 660,3 mio EUR v predelovalnih dejavnostih (C), za 369 mio EUR v IKT storitvah (J) in za 335 mio EUR v transportu (H). Relativna rast prodaje je bila sicer najvišja v rudarstvu (B), kjer je dosegla 18,1 %.

Gospodarska klima se je septembra v Sloveniji na mesečni ravni nekoliko izboljšala (+0,8 o. t.; naša ocena: +0,4 o. t.) in je bila najvišja v zadnjih 15-ih mesecih. Izboljšanje je prav tako razvidno na ravni 3-mesečnih drsečih sredinah (+0,7 o. t.). Na 3-mesečni ravni se je tako nekoliko izboljšalo zaupanje v gradbeništvu (+2,7 o. t.) in trgovini na drobno (+2,3 o. t.), predvsem zaradi višje ocene trenutnega stanja prodaje, ter v predelovalnih dejavnostih (+1,3 o. t.), kjer je bilo zaupanje najvišje po aprilu 2023. K izboljšanju zaupanja pri zadnjih so prispevali višji obeti pričakovane proizvodnje v naslednjih 3 mesecih. Razpoloženje se je medtem nekoliko poslabšalo zgolj v storitvenih dejavnostih (-0,7 o. t.). Vir: Statistični urad RS

Vrednost nominalne prodaje v trgovini na drobno na Kitajskem se je v avgustu 2025 povečala za 3,4 % glede na enako obdobje preteklega leta, kar predstavlja najnižjo rast v zadnjih 8-ih mesecih. Visoka ostaja rast prodaje pohištva (+18,6 %), športno-rekreacijske opreme (za šestino več) in gospodinjskih aparatov (+14,3 %), katere rast se je prepolovila glede na julij ob zmanjšanju razpoložljivih sredstev v subvencijskih shemah. Padec je bil prisoten pri vrednosti prodaje nafte in naftnih proizvodov (-8 %), kar odraža zlasti nižje cene surove nafte. K umiritvi rasti prodaje prispeva še vedno nizko razpoloženje potrošnikov, h kateremu dodatno prispevajo tudi nadaljnje zniževanje cen nepremičnin, ki se kljub padcu investicij v nove nepremičninske projekte (razvidno tudi iz kontinuiranega padca proizvodnje cementa), nikakor ne uspejo stabilizirati in podpreti kreditno sposobnost kitajskega potrošnika. Upočasnila se je tudi letna rast industrijske proizvodnje (+5,2 %), ki je dosegla enoletno najnižjo rast, ki je še vedno zavidanja vredna glede na dinamiko v državah OECD. Upočasnila se je zlasti rast proizvodnje kovinskih izdelkov, plastike ter živil. Nekoliko se je upočasnila tudi izjemna rast proizvodnje v avtomobilski industriji (za desetino več), ki ostaja trdno zasidrana med najhitreje rastočimi industrijskimi panogami. Verjetnost uvedbe dodatnih fiskalnih spodbujevalnih programov, osredotočenih na spodbujanje domače zasebne potrošnje, je glede na nekoliko šibkejše avgustovske podatke zelo verjetna. Vir: National Bureau of Statistics of China, ING

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je v juliju 2025 v Sloveniji po prvi oceni po desezoniranih podatkih v primerjavi s predhodnim mesecem porasla za 2,1 %, na kar je nakazala že julijska rast porabe električne energije med poslovnimi subjekti (+2,2 %). K slednjemu je prispevala predvsem 7,6-odstotna rast proizvodnje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro in eno-odstotna rast proizvodnje v rudarstvu ter v predelovalni dejavnosti. V zadnji je prišlo do najvišje rasti v zadnjih 9-ih mesecih, kar je bilo nad našimi pričakovanji. Na postopno okrevanje proizvodnje v predelovalni dejavnosti nakazuje porast izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki je v 3. četrtletju (82,5 %) porasla na najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Še vedno je bilo število podjetij, ki so poročala o zniževanju novih naročil večje od tistih, ki so poročala o njihovi rasti. Na letni ravni (glede na julij 2024) je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih višja za odstotek, kar predstavlja prvi medletni porast v zadnji polovici leta. V prvih 7-ih mesecih leta 2025 je bila glede na enako obdobje predhodnega leta (podatki z izločenim vplivom koledarja) še vedno nižja, in sicer za 1,1 %.

Cene surovin in energentov (metodologija Svetovna banka) so se za evrske kupce v avgustu šestič v zadnjih sedmih mesecih znižale, in sicer tokrat za 1,8 %. Padec cen surovin in energentov je ublažil šibkejši evro, ki je glede na ameriški dolar rahlo izgubil na vrednosti (za pol odstotka), kar je bilo prvič v zadnjih 7-ih mesecih. Padec cen je bil prisoten pri energetskih surovinah (-3,5 %), medtem ko je pri drugih surovinah prišlo do zmerne rasti cen (za odstotek). Znotraj zadnjih so prvič v zadnjih 7-ih mesecih porasle cene kmetijskih proizvodov (za odstotek in pol), zlasti tistih za pripravo pijač (+8 %). Četrti mesec zapored so prav tako porasle cene umetnih gnojil (za odstotek in pol), ki jim sledi vnovična rast cen plemenitih kovin (+1,2 %). Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v avgustu znižala (-3,5 %) in je v povprečju dosegala 58,6 EUR za sodček, kar predstavlja drugo najnižjo povprečna ceno po maju 2021. Cene zemeljskega plina v Evropi so upadle drugi mesec zapored, in sicer za 3,7 %, pri čemer je cena zdrsnila na 13-mesečno dno. K temu prispeva rekorden uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz ZDA, tudi na račun manjšega povpraševanja iz. Med kmetijskimi surovinami lahko izpostavimo ponovno rast cen kave vrste Robusta (za petino), katere cena je porasla prvič v zadnjega pol leta. Sledi rast cen kave vrste Arabica (+13 %) in olja palmovih jedrc (+8,4 %). Med kovinami in rudami avgusta izstopala druga zaporedna mesečna rast cen železove rude (+3 %), ki ostajajo za četrtino pod povprečno ceno v zadnjih 5-ih letih, in cinka (za odstotek in pol). Nekoliko so upadle zgolj cene svinca (-2 %). Vir: Svetovna banka

Poraba električne energije v Sloveniji je bila v juliju 2025 medletno za 4 % manjša, k čemer je prispeval padec porabe pri poslovnih subjektih (-3,3 %) kot pri gospodinjstvih (-5,5 %). V prvih 7-ih mesecih 2025 je poraba električne energije skromno upadla (za pol odstotka), k čemer je prispeval padec porabe med poslovnimi subjekti (-0,8 %), medtem ko je padec ublažila rast porabe gospodinjstev (za pol odstotka). Manjša poraba med poslovnimi subjekti v juliju nakazuje na nadaljevanje šibke industrijske proizvodnje, temperaturnih razlik med julijem letos in julijem lani, vpeljavo ukrepov za varčevanje z električno energijo in povečevanje deleža samooskrbe poslovnih subjektov z električno energijo, saj ni upoštevana proizvedena in porabljena električna energija za merilnim mestom v notranji napeljavi. Pregled porabe električne energije po SKD dejavnostih sicer razkriva, da so se v predelovalni dejavnosti v prvih 7-ih mesecih soočali s padcem porabe (-1,2 %), od tega je bila v juliju medletno nižja za 1,4 %. Število delovnih dni (23) je bilo sicer enako v juliju 2025 in juliju 2024. Visok padec porabe električne energije je bil v prvih 7-ih mesecih prisoten še v trgovini (-6,5 %). Poraba zemeljskega plina pri vseh odjemalcih je bila v prvih 7-ih mesecih višja za 4,7 %. Vir: Statistični urad RS

V juniju je bilo v Sloveniji približno 942,9 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega je bilo 838,5 tisoč oseb zaposlenih in 104,3 tisoč oseb samozaposlenih (dobra desetina vseh delovno aktivnih). To glede na predhodni mesec predstavlja zmerno povečanje, in sicer za 500 oseb, kar je sezonsko pričakovano, vendar podpovprečno povečanje. V zadnjih desetih letih je v povprečju naraslo za 1.800 oseb, izjema je bil junij 2024, ko se je znižalo za 400 oseb. Prav zaradi tega učinka osnove (šibek junij 2024) se je medletni upad delovnih mest v 2025 znižal s -0,45 % v aprilu in maju na -0,36 % v juniju. V prvi polovici leta 2025 je bilo število delovnih mest glede na enako obdobje leta 2024 nižje za 3,5 tisoč, od tega je najbolj upadlo v predelovalni dejavnosti (4 tisoč oseb manj). V slednji je bilo število delovno aktivnih (207,6 tisoč) najmanjše po septembru 2021. Padec je ublažila rast števila delovno aktivnih v zdravstvu in socialnem varstvu (+2,4 tisoč) ter izobraževanju (+1,3 tisoč). Vir: Statistični urad RS

V drugem četrtletju je slovenski BDP porasel za 0,7 % glede na prvo, kar na prvi pogled zgleda veliko. Z višino odboja gospodarske rasti po padcu v 1. četrtletju (-0,6 %) ne moremo biti zadovoljni, kar kaže tudi pogled na dinamiko spremembe BDP v obdobju zadnjega leta dni. V tem obdobju je bila povprečna gospodarska rast v Sloveniji 0,2 % na četrtletni ravni (0,4 % v EU-27), na medletni ravni pa 0,6 % (1,5 % v EU-27). V obdobju predhodnih desetih let (2015-2024) je namreč povprečna gospodarska rast v Sloveniji za 1,3 o. t. presegala tisto na ravni EU-27. Od tega pravila je odstopalo le leto 2022, ko je bila gospodarska rast za 0,8 o. t. nižja kot v EU-27. V letošnjem letu bo slovenska gospodarska rast zagotovo nižja kot v EU-27, ne glede na pričakovanja o boljšem poslovanju v drugi polovici leta 2025.

Cene surovin in energentov so se v juliju za evrske kupce znižale petkrat v zadnjih šestih mesecih, in sicer tokrat za 2 %. Tri četrtine padca cen surovin in energentov je bila posledica močnejšega evra (za odstotek in pol), ki je glede na ameriški dolar pridobil šesti mesec zapored in je bil tako najmočnejši po septembru 2021. Upadle so tako cene energentov (za dva odstotka) kot drugih surovin (-1,8 %). Znotraj zadnjih so izstopale nižje cene kmetijskih proizvodov (-3,3 %), zlasti za pripravo pijač (-12 %, nižje cene kakava in kave) in žitaric (-4,5 %). Padec cen so ublažile višje cene umetnih gnojil (+6,6 %), ki so bile najvišje v zadnjih 20-ih mesecih. Po treh mesecih rasti so zmerno upadle cene plemenitih kovin (za odstotek). Med kovinami in rudami izstopa ponovna rast cene železove rude (+4 %), katere cena ostaja na mesečnem nivoju druga najnižja v petih letih. K rasti je prispevala naznanitev večjih infrastrukturnih energetskih projektov na Kitajskem, kjer povpraševanja ostaja zmanjšano glede na podpovprečno stanovanjsko gradnjo. Prav tako so porasle še cene cinka (+2,6 %), kositra (+2 %) in aluminija (+1,8 %), medtem ko so upadle cene bakra (-2 %). Vir: Svetovna banka