Banke pričakujejo, da se bo trend rasti posojil podjetjem letos nadaljeval. »Strah pred kreditnim krčem je odveč«, pravijo v Gorenjski banki.

Cena nafte bi lahko upadla na 20 dolarjev za sodček, a pri tej ceni večina proizvajalcev ne pokrije marginalnih stroškov črpanja, zato se bodo sčasoma vrnile na raven med 50 in 60 dolarjev.

Izziv za poslovodstvo: »Smo v procesu nakupa novega stroja za družbo v tujini, ki naj bi ga uporabljali približno deset let. Obrestne mere so precej upadle in imamo dobro boniteto. Odločamo se za najem posojila, dilema je, ali vzeti posojilo po variabilni ali fiksni obrestni meri.«

Slovenija ima v novi finančni perspektivi do leta 2020 na razpolago milijardo evrov ali četrtino manj sredstev kot v prejšnji. Do zdaj je EU potrdila sofinanciranje 20 slovenskih projektov oziroma projektov, v katerih Slovenija sodeluje.

Embargo na ruske surovine močno vpliva na evropski trg; četudi se bo letos najverjetneje sprostil, se cenovna in količinska razmerja ne bodo vrnila na staro stanje.

Nestabilni finančni trgi, nafta, geopolitika, neenotna EU, migranti in tleča grška kriza so največja tveganja.

SO FINANČNI TRGI ZNANILCI NOVE KRIZE ALI LAŽNI PREROK? Začetek leta so zaznamovali padci na finančnih trgih in močno znižanje cen nafte, vendar je v zadnjih dneh prišlo do stabilizacije cen ter ponovnega višanja cen vrednostnih papirjev. Cena nafte Brent se je v drugi polovici januarja dvignila za več kot desetino od najnižje ravni zabeležene v istem mesecu. Razlogi za povečano volatilnost na finančnih trgih v začetku leta velja iskati predvsem v zniževanju gospodarske rasti Kitajske, nizkih cenah surovin, močnejšemu dolarju ter političnih napetostih v nekaterih regijah. Na drugi strani ne smemo pozabiti, da so finančni trgi občutljivi tudi na ceno denarja, ki jo oblikuje politika centralnih bank.