Embargo na ruske surovine močno vpliva na evropski trg; četudi se bo letos najverjetneje sprostil, se cenovna in količinska razmerja ne bodo vrnila na staro stanje.
Nestabilni finančni trgi, nafta, geopolitika, neenotna EU, migranti in tleča grška kriza so največja tveganja.
SO FINANČNI TRGI ZNANILCI NOVE KRIZE ALI LAŽNI PREROK? Začetek leta so zaznamovali padci na finančnih trgih in močno znižanje cen nafte, vendar je v zadnjih dneh prišlo do stabilizacije cen ter ponovnega višanja cen vrednostnih papirjev. Cena nafte Brent se je v drugi polovici januarja dvignila za več kot desetino od najnižje ravni zabeležene v istem mesecu. Razlogi za povečano volatilnost na finančnih trgih v začetku leta velja iskati predvsem v zniževanju gospodarske rasti Kitajske, nizkih cenah surovin, močnejšemu dolarju ter političnih napetostih v nekaterih regijah. Na drugi strani ne smemo pozabiti, da so finančni trgi občutljivi tudi na ceno denarja, ki jo oblikuje politika centralnih bank.
Današnje previdnejše napovedi Evropske komisije pritrjujejo našim jesenskim ocenam in aktualnemu razpoloženju gospodarstva. Kljub previdnemu optimizmu so slovenski izvozniki zaskrbljeni glede prihodnje dinamike naročil.
Po velikosti javne uprave glede na BDP smo na 8. mestu v EU, po velikosti njenega naraščanja pa na 4. mestu.
V kolikor bi vsak tovornjak za prečkanje meje potreboval zgolj uro več, bi to slovenskemu gospodarstvu pomenilo vsaj 8 mio evrov več stroškov. Če bi se zgolj vsak deseti Italijan in Avstrijec odločila, da zaradi daljšega potrebnega časa za prečkanje meje ne bi obiskala Slovenije, bi to pomenilo več kot 55 mio evrov turističnega izpada letno. Za slovensko gospodarstvo je pomembno, da država podpre vse rešitve na evropski ravni, ki krepijo varnostno situacijo na zunanjih mejah ter zaščiti interese slovenskega gospodarstva na notranjih mejah.
Pri zdajšnji ceni nafte večina proizvajalcev ne krije marginalnih stroškov črpanja, zato lahko cene v območju 20-40 USD označimo bolj kot ne za začasne. Lahko pa kljub temu ostanejo nizke še nekaj časa. Slovenija trgovinsko sicer ni močno izpostavljena do držav, ki jih lahko prizadene naftni šok. Vendar to ne pomeni, da morebiten šok ne bi posredno prizadel naših izvoznikov.
Leto 2015 zaključujemo optimistično. Zadovoljni smo lahko tako nad rezultati kot nad obeti. Za Slovenijo je ključno, da je prek uspeha izvoznikov zaustavila negativne trende na trgu dela, ter s tem povrnila potrošnikom del optimizma. Ti so za zdaj še neizkoriščen potencial, ki naj bi v 2016 prinesel nasmeške tudi družbam, ki so storitveno usmerjene na domač trg. Izpostavljamo: - Okrepljena menjava z Nemčijo, nižja z Rusijo - Evro še izgublja - Najvišja rast plač v sektorju države - Počasen upad brezposelnih - Višja proizvodnja ob ustvarjenih zalogah surovin - Več nakupov težjih tovornjakov
Seznanite se s trendi v razvitih in razvijajočih ekonomijah, napovedmi cen svetovnih surovin, aktualnimi panožnimi trendi. Tovrstne in še mnogo drugih informacij za načrtovanje poslovanja boste našli v novi številki revije KONJUNKTURNA GIBANJA, št. 3, december 2015 z naslovnim "Cenovni in surovinski dejavniki v prid potrošnji". Priporočeno poslovno orodje zaposlenih v kontrolingu, financah, upravi in nadzornih svetih. Izpostavljamo: • svet v nižji prestavi, • cene surovin (že) dosegle dno?, • odpornost slovenskega gospodarstva spet na preizkušnji, • rast trga dela ob strukturnih šibkostih, • obrestne mere nižje, • izvozno povpraševanje v korist industriji, • iztek evropske perspektive, • rast storitvenih panog poganja tudi potrošnja.
Napovedi svetovnih cen surovin 2015 - 2016 Svetovne cene surovin so bile najvišje v drugem četrtletju 2011 in so od takrat naprej močno upadle. Dolarski indeks HWWI, ki obsega 30 surovin v razmerju njihove pomembnosti, je bil v septembru 2015 54 % nižji od tistega v rekordnem četrtletju. Cenovni vrh je bil nekako posledica močnega monetarnega stimuliranja investicij na Kitajskem. Preobrat je bil posledica manjše in drugačne strukture gospodarske rasti na Kitajskem ter šibke gospodarske kondicije v EU. Upad povpraševanja so pri kar nekaj surovinah spremljale naraščajoče kapacitete (železova ruda in železo). Pri teh surovinah je namreč čas od ugodnega cenovnega signala do končne investicije lahko dolg tudi desetletje, kar pomeni, da visokim cenam v enem desetletju lahko sledijo nizke v naslednjih nekaj letih.