Si padec kitajskega juana resnično zasluži toliko medijske pozornosti v svetovnih poslovnih medijih? Polnjenje svetovnih naslovnic o padcu kitajskega juana in s tem povezanimi posledicami za svetovno gospodarstvo nima meja. V naslednjih nekaj točkah bomo poskusili ločiti senzacionalizem od realnosti.
Slovenska gospodarska rast v 1. četrtletju je bila nad pričakovanji tudi največjih optimistov. Bruto domači proizvod se je realno okrepil medletno kar za 2,6 %, kar je bilo nad povprečjem evroobmočja (1,0 %). Pri tem je potrebno poudariti, da je glavnino rasti prispeval učinek zalog (96 % rasti), ki predstavlja pričakovanja podjetij o krepitvi industrijske proizvodnje, domače zasebne potrošnje ter tudi večjih nabav surovin zaradi padca njihovih cen na mednarodnih trgih.
Globalni trendi v svetovnem gospodarstvu v zadnjih mesecih ostajajo razmeroma stabilni in spomladanske napovedi gospodarskih gibanj ne odstopajo veliko od jesenskih in zimskih. Svetovno gospodarstvo naj bi se letos zraslo za 3,5 %, v letu 2016 pa nekoliko bolj, za 3,8 %. Nekaj popravkov v napovedih je zaznati po posameznih regijah in državah. Ocene gospodarske rasti so se najbolj spremenile (znižale) za ZDA, Rusijo in Latinsko Ameriko. Napovedi so tokrat nekoliko boljše za evroobmočje.
Ali je s Kitajsko d.d. konec? Ali njen razvoj temelji na iluziji oziroma prirejanju statističnih podatkov? Miti in realnost v 5 točkah. Mit 1: Kitajski borzni kolaps naznanja krčenje gospodarstva. Mit 2: Padec cen kitajskih delnic naznanja odliv kapitala v tujino. Mit 3: Dobički družb na Kitajskem bodo v prihodnosti nižji. Mit 4: Padci na kitajski borzi bodo vplivali na manjše domače trošenje. Mit 5: Intervencije državnih institucij nakazujejo, da se nekaj skriva v ozadju, kar morda javnost ne ve.
V reviji Konjunkturna gibanja objavljamo tekoče analitske makroekonomske vsebine s komentarji, pregled trendov in napovedi poslovnega okolja Slovenije in tujine, analizo menjave s tujino, cen, investicij, industrije, gradbeništva, storitev, obrestnih mer, varčevanja in kreditov, trg dela, plač ter napovedi cen svetovnih surovin. Prelistajte elektrosnki izvod!
Cene surovin so po hitrem povratku na pred-krizne ravni aprila 2011 dosegle najvišje letošnje ravni nato pa so se obrnile navzdol, čeprav so zgodovinsko gledano na visoki ravni.
V reviji Konjunkturna gibanja - november, št. 3/2011, ki izhaja že 19. leto, v SKEP GZS ugotavljamo, da negotovost v mednarodnem okolju še narašča. Gospodarska kriza se po kratkotrajnem olajšanju v prvi polovici leta 2011 ponovno krepi. Gospodarska klima in zaupanje sta na zgodovinsko nizkih ravneh, v evro območju se je poglobila dolžniška kriza, prebivalstvo varčuje. Posledica vseh teh dejavnikov je zastoj gospodarske rasti v drugi polovici leta 2011 in v začetku leta 2012. Preveč obljub in premalo ukrepanja je povod za rast nezaupanja in dvome v prihodnost evro območja. Evropska komisija pripravlja ukrepe, od njihove učinkovitosti je odvisno, ali se bo zaupanje in rating evro območja povečalo. Za zdaj najbolje kaže Nemčiji, v težavah je Francija, zaupanje in rating drastično padata Italiji. Cene surovin se nižajo, a so še vedno so višje kot kdajkoli doslej. Ohlaja se rast v Ameriki, Aziji, rast v Rusiji je pogojena z visoko ceno energentov.