Leto treh dvojic bo precej verjetno gospodarsko uspešno za Slovenijo. Industrijska proizvodnja bo v 2021 porasla precej več (verjetno okoli 9 %) od naših pričakovanj (5 %), pri tem pa smo predvsem presenečeni nad odsotnostjo rasti gradbenih del (ocenjevali smo 8-odstotno rast), kjer se je čutil manko pri poslovni gradnji, ki ga tudi rast v stanovanjski gradnji ni mogla nadomestiti.

V letu 2022 bo vidnejše gospodarsko okrevanje v Nemčiji, ki naj bi zabeležila 4,1-odstotno gospodarsko rast (napoved OECD). Gospodarska rast naj bi se v Italiji po močnem odboju v 2021 v letu 2022 umirila. V letu 2022 pričakujejo 4,6-odstotno rast BDP.

Negotovosti, povezane s cenami materialov, ključne za ekonomsko izvedbo projektov.

Obeti za prihodnje leto so dobri, a so razmere še vedno zelo kompleksne. »Razmere na trgu surovin ostajajo zahtevne in še ne izkazujejo stabilnih obetov. Medtem ko se cenovni skoki umirjajo, ob sicer še vedno izkazanem trendu nadaljnje rasti, pa se povečuje tveganje razpoložljivih surovin primerne kvalitete.

Šest gospodarstev zahodnega Balkana, držav bivše Jugoslavije, izvzemši Slovenijo, naj bi beležilo precej različno dinamiko gospodarskega odboja, ki bo odvisna tako od dinamike cepljenja kot od pogojev zadolževanja na mednarodnih trgih in razpoložljivosti EU sredstev. >

Obeti za rast relativno trdni, tudi zaradi rasti infrastrukturnih projektov.

Tudi brez zakonske možnosti odloga kreditnih obveznosti do financiranja.

K okrevanju višegrajskih gospodarstev naj bi od leta 2021 naprej znatno pripomogel velik priliv transferjev EU, zlasti iz sklada EU za instrumenta Next Generation EU (NGEU).

Velike razlike v poslovanju poslovnih subjektov kot posledica epidemije v 2020. 70 % storitvenih in 60 % industrijskih podjetij je v lanskem letu beležilo padec prodaje.

Okrevanje Zahodnega Balkana bo v 2021 močno odvisno od investicijskih vlaganj, turizma in domače potrošnje. Pandemija covida-19 je Zahodni Balkan potisnila v globoko recesijo, z upadanjem domačega in tujega povpraševanja, skupaj z motnjami v oskrbovalnih verigah. Tako naj bi se BDP Zahodnega Balkana leta 2020 znižal za 4,8 %, v 2021 pa porasel za 3,5 % (IMF). Drugi, močnejši val pandemije, upočasnjuje gospodarsko okrevanje v regiji. Omejitve potovanj in ukrepi za socialno distanciranje so prav tako zmanjšali rast v tistih državah, ki so bolj odvisne od turizma. Turizem naj bi bil ob zelo nizki osnovi v 2020 ključnega pomena za okrevanje v 2021, pričakuje se tudi rast v gradbeništvu.