Glede na aprilske cene surovin Svetovna banka v preostanku letošnjega leta pričakuje podobno raven cen. V prvih letošnjih štirih mesecih se je večji padec cen že zgodil. V preostanku leta naj bi se cene energetskih surovin zvišale za dobra 2 %, cene ne-energetskih pa znižale za dobre 3 %, med njimi cene kmetijskih surovin za 2,2 %, cene industrijskih surovin pa zvišale za 1 %. Cene gnojil naj bi se znižale še za 9 %, kovin in mineralov za 5 %.

Slovenija je v 2022 najbolj povečala izvoz v primerjavi z letom 2021 v Švico, in sicer za 5,8 mrd EUR, kjer po metodologiji Statističnega urada pretežen del izdelkov predstavljajo posli oplemenitenja (uvoz in ponovni izvoz). V nadaljevanju je najbolj porasel izvoz v Italijo, in sicer za 1,5 mrd EUR, na Hrvaško za 1,3 mrd EUR, v Avstrijo za 1 mrd EUR, v Nemčijo za 728 mio EUR, v Rusko federacijo za 327 mio EUR, na Madžarsko za 290 mio EUR, v Srbijo za 227 mio EUR, na Češko za 198 mio EUR in na Slovaško za 175 mio EUR.

Izziv za poslovodstvo: S pomembno novo stranko se dogovarjamo za podpis večletne pogodbe, ki za nas predstavlja dvig proizvodnih kapacitet za 30 % in visoko rast investicij. Smo tik pred podpisom pogodbe, pri čemer ostajata odprti vprašanji cene in klavzule, vezane na ceno energentov. Kako lahko predvidljivo zaščitimo prihodnjo dobičkonosnost poslovanja oz. na kaj moramo biti posebej pazljivi?

Splošno mnenje je vse bolj naklonjeno scenariju, da je energetska kriza za nami. Neodvisni napovedovalci menijo, da bo glavnino rasti industrijske proizvodnje v svetu še vedno prispevala Kitajska.

Nizka gospodarska rast in povišana inflacija sta bolj kot ne univerzalni v območju srednje in vzhodne Evrope. V državah srednje in vzhodne Evrope (14) je bilo februarja še vedno nekoliko več držav (6), katerim so neodvisni analitiki znižali pričakovanja o gospodarski rasti kot tistih, ki so jim jih zvišali (4). Nasprotno je bilo pri gibanju cen, saj so ocene o večji rasti uskladili navzgor pri dveh tretjinah držav.

Izziv za poslovodstvo: Obrestne mere so se v zadnjem času hitro dvignile, kar nam v osnovi ne predstavlja preglavic na strani obveznosti. Smo uspešno proizvodno in izvozno usmerjeno podjetje (d.o.o.), ki ima presežek denarnega toka iz poslovanja nad investicijami v osnovna in obratna sredstva. Izziv je torej v tem, kako tekoče oplemenititi denarne presežke do morebitnega prevzema kakšne družbe, kar je zapisano v naši strategiji. Ali naj denarna sredstva namenimo za nakup dolgoročne obveznice ali dolgoročno vezavo depozita?

Spodbujevalni ukrepi na Kitajskem, elektrifikacija in omejene zaloge bodo vplivale na rast cen industrijskih kovin.

Izziv za poslovodstvo: Smo uveljavljeno podjetje, ki ima dokazano konzervativno organizacijsko strukturo, ki nam onemogoča uporabo različnih inovacij mladega dela razvojne ekipe. Mislimo, da bi lahko naša razvojna ekipa ustvarila še več inovacij, če bi imeli lastno upravljavsko strukturo in bili ločeni od drugih sodelavcev. Mladim, prodornim sodelavcem bi želeli ponuditi tudi lastniški delež v novem podjetju, ker bi ti tako najbolje prispevali k poslovnem razvoju novega podjetja. Katere spodbude za podjetništvo so v tem primeru na voljo in bi bile v tem primeru relevantne?

Razvita gospodarstva in še posebej države srednje in vzhodne Evrope bodo zaradi večje uvozne odvisnosti od energentov (pretežno fosilnih goriv) beležilo verjetno nizko rast. Veleprodajne cene nafte in zemeljskega plina bodo še naprej krojile gospodarske trende v državah uvoznicah energentov.

Države zahodnega Balkana naj bi v 2023 ušle recesiji. V državah zahodnega Balkana, kamor vštevamo območje bivše Jugoslavije, brez Slovenije in Hrvaške ter še Albanijo, naj bi se realna rast BDP v 2023 umirila s 3 % na 1,9 %, pri čemer naj bi po rasti izstopali Kosovo (+3,3 %) in Črna gora (+3,0 %).