Gospodarska zbornica Slovenije je v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije organizirala cikel tedenskih poslovnih klepetov z gospodarstveniki iz držav članic Evropske unije. Predstavljamo drugo polovico sodelujočih držav.
Ocena vaše dolgoročne konkurenčnosti je najbolj ključna pri vaši odločitvi o širjenju proizvodnih kapacitet. Izziv za poslovodstvo: Invazija Rusije v Ukrajini je vplivala na popolno zamrznitev poslovanja z B2B kupci iz Ukrajine in Rusije. Ta dva trga predstavljata 7 % prodaje, vendar 10 % EBITDA, pomembna pa sta bila tudi z vidika obratnega kapitala, saj smo za svoja naročila prejemali avanse v trdi valuti (običajno v USD). Naši proizvodi (stroji) so namenjeni uporabi v agroživilski industriji (segment proizvodnje hrane po sodobni tehnologiji in standardih), zato nas zanima realna ocena, kdaj bomo spet lahko poslovali na teh dveh trgih. Oblikovanje osnovnega scenarija dogodkov je potrebna, saj se pravkar odločamo o večji investiciji, ki bo dvignila naše proizvodne kapacitete na našem področju.
Ruski napad na Ukrajino je bil veliko presenečenje za trg surovin, trg delnic, obvezniški, valutni trg kot tudi za realno gospodarstvo, pri čemer imamo v mislih gospodarsko poslovanje med državami, še posebej med EU-27 ter Ukrajino, Rusijo in Belorusijo. Po desetih dneh od pričetka invazije je precej težko določiti prihodnji razplet dogodkov, ki bo pomembno vplival na gibanja na prej omenjenih trgih. Zato bomo poskušali oceniti ključne spremembe na teh področjih.
Leto treh dvojic bo precej verjetno gospodarsko uspešno za Slovenijo. Industrijska proizvodnja bo v 2021 porasla precej več (verjetno okoli 9 %) od naših pričakovanj (5 %), pri tem pa smo predvsem presenečeni nad odsotnostjo rasti gradbenih del (ocenjevali smo 8-odstotno rast), kjer se je čutil manko pri poslovni gradnji, ki ga tudi rast v stanovanjski gradnji ni mogla nadomestiti.
V letu 2022 bo vidnejše gospodarsko okrevanje v Nemčiji, ki naj bi zabeležila 4,1-odstotno gospodarsko rast (napoved OECD). Gospodarska rast naj bi se v Italiji po močnem odboju v 2021 v letu 2022 umirila. V letu 2022 pričakujejo 4,6-odstotno rast BDP.
Negotovosti, povezane s cenami materialov, ključne za ekonomsko izvedbo projektov.
Obeti za prihodnje leto so dobri, a so razmere še vedno zelo kompleksne. »Razmere na trgu surovin ostajajo zahtevne in še ne izkazujejo stabilnih obetov. Medtem ko se cenovni skoki umirjajo, ob sicer še vedno izkazanem trendu nadaljnje rasti, pa se povečuje tveganje razpoložljivih surovin primerne kvalitete.
Šest gospodarstev zahodnega Balkana, držav bivše Jugoslavije, izvzemši Slovenijo, naj bi beležilo precej različno dinamiko gospodarskega odboja, ki bo odvisna tako od dinamike cepljenja kot od pogojev zadolževanja na mednarodnih trgih in razpoložljivosti EU sredstev. >
Obeti za rast relativno trdni, tudi zaradi rasti infrastrukturnih projektov.
Tudi brez zakonske možnosti odloga kreditnih obveznosti do financiranja.