Izziv za poslovodstvo: Obrestne mere so se v zadnjem času hitro dvignile, kar nam v osnovi ne predstavlja preglavic na strani obveznosti. Smo uspešno proizvodno in izvozno usmerjeno podjetje (d.o.o.), ki ima presežek denarnega toka iz poslovanja nad investicijami v osnovna in obratna sredstva. Izziv je torej v tem, kako tekoče oplemenititi denarne presežke do morebitnega prevzema kakšne družbe, kar je zapisano v naši strategiji. Ali naj denarna sredstva namenimo za nakup dolgoročne obveznice ali dolgoročno vezavo depozita?

Spodbujevalni ukrepi na Kitajskem, elektrifikacija in omejene zaloge bodo vplivale na rast cen industrijskih kovin.

Izziv za poslovodstvo: Smo uveljavljeno podjetje, ki ima dokazano konzervativno organizacijsko strukturo, ki nam onemogoča uporabo različnih inovacij mladega dela razvojne ekipe. Mislimo, da bi lahko naša razvojna ekipa ustvarila še več inovacij, če bi imeli lastno upravljavsko strukturo in bili ločeni od drugih sodelavcev. Mladim, prodornim sodelavcem bi želeli ponuditi tudi lastniški delež v novem podjetju, ker bi ti tako najbolje prispevali k poslovnem razvoju novega podjetja. Katere spodbude za podjetništvo so v tem primeru na voljo in bi bile v tem primeru relevantne?

Razvita gospodarstva in še posebej države srednje in vzhodne Evrope bodo zaradi večje uvozne odvisnosti od energentov (pretežno fosilnih goriv) beležilo verjetno nizko rast. Veleprodajne cene nafte in zemeljskega plina bodo še naprej krojile gospodarske trende v državah uvoznicah energentov.

Države zahodnega Balkana naj bi v 2023 ušle recesiji. V državah zahodnega Balkana, kamor vštevamo območje bivše Jugoslavije, brez Slovenije in Hrvaške ter še Albanijo, naj bi se realna rast BDP v 2023 umirila s 3 % na 1,9 %, pri čemer naj bi po rasti izstopali Kosovo (+3,3 %) in Črna gora (+3,0 %).

Na GZS deluje Inštitut za strateške in gospodarske raziskave (ISGR), namenjen najzahtevnejšim analizam in modeliranju dolgoročnih scenarijev gospodarskih gibanj.

Povišana inflacija zmanjšuje realne dohodke in s tem zasebno potrošnjo, ki je bila doslej najpomembnejši steber rasti Višegrajskih držav po pandemiji. Cene energije bodo ostale visoke, kar bo po naši oceni preprečevalo hiter odboj gospodarske rasti.

OECD ocenjuje, da se bo gospodarska rast v evro območju upočasnila s 3,1 % v 2022 na 0,3 % leta 2023.

Kljub visokem pomenu evropskih trgov za izvoz slovenskega blaga, se je v zadnjem desetletju izvoz v povprečju hitreje povečal v Ameriko (+12 %), Afriko (+9 %), Azijo (+9 %) in Oceanijo (+6 %). Izvoz v Evropo je porasel v povprečju za 5,1 % na leto.

Potencialni razpleti treh trenutno največjih vprašanj, s katerimi se ukvarja gospodarstvo, bodo narekovali gibanje cen surovin in gospodarskih trendov.