Od 17. do 23. 09. 2022

Visok padec gospodarske klime

Slabšanje razpoloženja v predelovalnih dejavnosti bistveno prispevalo k padcu gospodarske klime

Gospodarska klima v Sloveniji je bila septembra za 4,5 o. t. nižja kot v prejšnjem mesecu, kar je bil večji padec od pričakovanega (naša ocena: -0,7 o. t.) in je tako padla pod dolgoletno povprečje. Na znižanje vrednosti kazalnika je vplivalo vseh pet komponent: najbolj kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (prispevek k znižanju v višini 2,5 o. t.), sledile so storitvene dejavnosti (za 1,3 o. t.), nekoliko manjši vpliv pa je bil v trgovini na drobno (za 0,3 o. t.), med potrošniki (za 0,3 o. t.) in v gradbeništvu (za 0,2 o. t.). Izvzemši obdobje pandemije, je bil kazalnik nazadnje tako nizko aprila 2014. Vir: Statistični urad RS

Septembrski padec razpoloženja v območju evra pričakovan

Sestavljeni PMI se je septembra v območju evra nekoliko znižal (-0,7 točke na 48,2), vendar je bil padec manjši od pričakovanj. Med večjimi gospodarstvi je kazalec močno upadel v Nemčiji (45,9), kar je bilo predvsem posledica padca razpoloženja v storitvah. Padec v industriji je bil nekoliko nižji, predvsem zaradi znižanja omejitev pri dobavah. V Franciji je bil indikator še višji od 50 (51,2), kar nakazuje na rahlo rast.

Če izključimo obdobje pričetka pandemije, je bil sestavljeni PMI najnižji po maju 2013. Storitveni PMI je upadel na 48,9 (-0,9 točke), proizvodni PMI pa na 48,5 (-1,1 točke). V proizvodnih podjetjih in pri distributerjih se je nadaljevalo zniževanje zalog. Kazalec tekoče proizvodnje v predelovalnih dejavnosti je upadel na 46,2, kar nakazuje na verjetno (to bomo zagotovo izvedeli čez 2 meseca) zniževanje industrijske proizvodnje v energetsko intenzivni industriji že tretji mesec zapored. Indikatorji, ki nakazujejo na prihodnje poslovanje (padec novih naročil, zalog pogodb in pričakovanja o prihodnji proizvodnji) so se poslabšali, kar najverjetneje nakazuje na nadaljnjo krčenje industrijske proizvodnje v prihodnjih mesecih. Korelacija z gibanjem realne dodane vrednosti v tem primeru ni tako velika, kot bi lahko sklepali na dinamiko industrijske proizvodnje. Visoki stroški energentov tako vse bolj vplivajo na zmanjšano povpraševanje potrošnikov po storitvah in nenujnem blagu. Na drugi strani evropska industrija materialov (jeklarna, proizvodnja aluminija, cinka, papirja, umetnih gnojil ipd.) znižuje proizvodnjo zaradi relativno nižjih cen energentov v drugih gospodarstvih. Vir: S&P Global

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Visok padec zaupanja v predelovalnih dejavnostih in trgovini na drobno
• Evropski potrošniki delijo skrbi slovenskih
• Rast v gradbeništvu še prisotna
• V Združenem kraljestvu precej podobno kot v območju evra
• V ZDA moč domačega trga večja od vpliva padca v izvozu
• Padec števila transakcij z rabljenimi stanovanji, rast cen ostala močna
• Zaradi manjšega števila delovnih dni v juliju umiritev rasti plač v zasebnem sektorju
• Dvig cen v energetiki posledica dviga cen na relevantnem regionalnem trgu
• Dinamika načrtovanih stanovanjskih stavb se je avgusta še krepila, nestanovanjskih pa upadla
• Avgustovski podatki o turizmu pričakovano dobri
• Odločitev najpomembnejše centralne banke na svetu pričakovana
• Dogodki v tekočem tednu: septembrske cene

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, davčna reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)

Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.

 Tedenski gospodarski poudarki