Od 1. do 14. 10. 2022
Inflacija še naprej napihuje blagovno menjavo in prodajo podjetij
Tekoči račun Slovenije je avgusta izkazoval presežek v znesku 70 mio EUR, 106 mio EUR manj kot avgusta predhodnega leta. Pri tem je dosegla presežek zgolj storitvena menjava (377 mio EUR) blagovna menjava ter primarni in sekundarni dohodki skupaj pa primanjkljaje v zneskih 151 mio EUR in 155 mio EUR.
V prvih osmih mesecih je primanjkljaj tekočega računa znašal 213 mio EUR, medtem ko je v enakem obdobju leta 2021 znašal presežek v višini 1,6 mrd EUR. Najbolj je na poslabšanje salda tekočega računa vplivala blagovna menjava z 2,6 mrd EUR nižjim saldom (primanjkljaj blagovne menjave je v 2022 znašal 1,6 mrd EUR, medtem ko je v enakem obdobju 2021 znašal presežek v znesku 1 mrd EUR; izvoz se je medletno povečal za 24 %, uvoz pa za 37 %). Izvoz v države članice EU je v 2022 predstavljal 77 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal za 25 % oz. 4,3 mrd EUR. Najbolj se je povečal izvoz na Hrvaško in v Italijo (skupaj 2,1 mrd povečanja), čemur je sledil izvoz v Nemčijo in Avstrijo; vse štiri države so skupaj prispevale tri četrtine povečanja izvoza v EU. Uvoz iz držav članic EU je predstavljal tri četrtine celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2021 povečal za 31,6 % oz. 5,3 mrd EUR. Uvoz se je najbolj povečal iz istih držav kot na izvozni strani, skupaj so vse štiri države dosegle 62 % vsega povečanja uvoza iz EU. Pri tem je izstopal uvoz iz Avstrije in Italije s skupno 2 mrd povečanja. Storitvena menjava je v tem obdobju (osmih mesecev 2022) ohranila presežek in ga povečala za 860 mio EUR, primarni in sekundarni dohodki skupaj pa so povečali primanjkljaj za 134 mio EUR. Presežek storitvene menjave je v prvih osmih mesecih 2022 znašal 2,3 mrd EUR, kar je za 860 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2021. Pri tem se je najbolj povečal presežek potovanj, in sicer za 550 mio EUR. Najvišji pozitivni saldo so dosegle transportne storitve (920 mio EUR) in potovanja (910 mio EUR). Izvoz vseh storitev se je v tem obdobju povečal za 35 %, uvoz pa za 26 %. Primanjkljaj primarnih dohodkov je v osmih mesecih 2022 znašal 595 mio EUR, kar je desetino več kot v 2021. Večji primanjkljaj je posledica zmanjšanja prejemkov (predvsem prejemkov iz ostalih primarnih dohodkov). Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je v tem obdobju znašal 398 mio EUR in je bil za 79 mio EUR višji kot v enakem obdobju leta 2021. Vir: Banka Slovenije
Avgusta spet nekoliko več dela od doma
Avgusta je bila z dela odsotna nekaj manj kot petina (19 %) zaposlenih v Sloveniji. To je bilo za 3 o. t. manj kot julija. Nekoliko se je povečal delež zaposlenih, ki so delali od doma – za odstotno točko sta se zvišala deleža tistih, ki so delali delno na lokaciji delovnega mesta in delno od doma (na 8 %), ter tistih, ki so delo opravljali od doma vse dni v tednu (na 2 %). Če upoštevamo le zaposlene, ki niso bili odsotni z dela, jih je na lokaciji delodajalca delalo vse dni v tednu 87 %, to je za 3 o. t. manj kot prejšnji mesec. Avgusta je znova nekoliko zrasel delež zaposlenih, ki so delali od doma vsaj en dan v tednu. Takih zaposlenih je bilo 13 %, kar je za 3 o. t. več kot julija in enako kot pred poletjem (v maju). Ponovno se je nekoliko povečal delež oseb, ki so zaradi širjenja covida-19 omejevale svoje druženje v živo. Takih je bilo 41 % oseb, to je bilo za 6 o. t. več kot v juliju. Vir: Statistični urad RS
Rastoči presežek Kitajske z EU-27 postavlja pod vprašaj učinke re-industrializacije
Primerjava trgovinske bilance držav EU-27 z državami izven EU-27 kaže, da se je v prvih osmih mesecih najbolj povečal primanjkljaj s Kitajsko (s 140 na 259 mrd EUR), in sicer zaradi stagnacije izvoza (151 mrd EUR; +2,2 % medletno) in visoke rasti uvoza (410 mrd EUR; +43 %). Presežek z ZDA se je znižal za desetino s 109 na 100 mrd EUR, saj se je uvoz blaga iz ZDA (+55 %) povečal nekoliko bolj kot izvoz v ZDA (+28 %). V relaciji z Združenim kraljestvom se je presežek pri blagu znižal s 91 na 67 mrd EUR, predvsem zaradi visoke rasti uvoza (+62 %), ki je porasel bolj od rasti izvoza (+18 %). S Švico, ki je za EU-27 četrta najpomembnejša trgovinska partnerica, je presežek ostal podoben (23 do 24 mrd EUR), z Rusijo in Norveško pa se je bistveno poslabšal, predvsem zaradi visokih cen zemeljskega plina in delno nafte in njenih derivatov. Z Rusijo je trgovinski primanjkljaj narasel s 37 na 115 mrd EUR, z Norveško pa s 3 na 60 mrd EUR. Obe gospodarstvi sta imeli pomembno korist od visokih cen energentov, ki jih izvažata v EU-27. Ob tem so bile uvožene količine energentov (predvsem zemeljskega plina) iz Norveške višje, iz Rusije pa nižje. Vir: Eurostat
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, davčna reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, recesija. Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰
Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.