Od 24. do 30. 09. 2022

Septembrski padec cen nepričakovan

Znižanje cen električne energije ključno pri padcu cen

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile v septembru za 0,9 % nižje kot mesec prej, kar je bilo pozitivno presenečenje, saj smo pričakovali sicer skromno, 0,2-odstotno rast cen. K mesečni deflaciji je največ (-1,1 o. t.) prispevala pocenitev cen električne energije (za 24,5 %), ki je bila posledica začetka implementacije regulacije cen. Navedenega nismo mogli predvideti, ker ni bilo jasno, kakšna je bila predhodna povprečna cena za gospodinjstva, ki je veljala še v mesecu avgustu. Pocenitve počitniških paketov (-14,4 %) so dodale 0,6 o. t. k deflaciji, proizvodov in storitev za osebna vozila (-2,6 %) pa 0,3 o. t. Po 0,1 o. t. vpliva so imele nižje cene toplotne energije (-7 %) in nastanitvenih storitev (-5,6 %).

Na višje cene (elementi, ki so preprečili še večji padec cen) v primerjavi s prejšnjim mesecem so v septembru najbolj vplivale višje cene oblačil in obutve (+6,2 %), kar je znižalo deflacijo za 0,4 o. t. Po 0,2 o. t. so dodale višje cene trdih goriv (+14,4 %), gostinskih storitev (+3,2 %) in hrane (+1,3 %). Po 0,1 o. t. so prispevale še podražitve stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (+0,8 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (+0,7 %). Vse preostale podražitve so dodale 0,1 o. t.

Letna inflacija se je v primerjavi z avgustom, ko je znašala 11 %, znižala na 10 %. Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,5 %, cene storitev pa za 5,2 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,9 %, trajno blago za 10,5 % in poltrajno blago za 5,1 %. Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve prehrambnih izdelkov. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 14,4 %, kar je k inflaciji prispevalo 2,4 o. t. oz. skoraj četrtino. Sledile so podražitve naftnih derivatov z 1,6 o. t.: tekoča goriva so se podražila za 44,1 %, dizelsko gorivo za 34,8 % in bencin za 20 %. Za 13 % višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so letni indeks dvignile za 0,9 o. t. V enem letu so se najbolj podražila trda goriva (za 91,7 %), vendar so k skupni inflaciji prispevala »le« 0,7 o. t. Vir: Statistični urad RS

OECD po poteh ifw Kiel

OECD s svojo jesensko napovedjo ni presenetila in za svet v letu 2023 pričakuje le še 2,2-odstotno realno rast. Dvig obrestnih mer, ki je posledica boja centralnih bank zoper visoko inflacijo je pomemba splošna okoliščina, ki dviguje globalno netvegano obrestno mero. Najvišjo rast BDP med večjimi gospodarstvi v 2023 napoveduje Savdski Arabiji (6 %), Indiji (5,7 %), Indoneziji (4,8 %) in Kitajski (4,7 %). V skupini razvitih držav ZDA napovedujejo le pol-odstotno rast, Nemčiji pa denimo 0,7-odstotno krčenje. Inflacija naj bi ostala povišana tudi v 2023. V Nemčiji naj bi znašala 7,6 %, v Združenem kraljestvu 5,9 %. V ZDA naj bi upadla na 3,4 %. Vir: OECD

Julija anketna brezposelnost še nižja

Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je bila v avgustu 4,1-odstotna, kar je bilo za 0,1 o. t. manj kot v juliju 2022 in je bila v okviru pričakovane. V avgustu je bilo tako po anketnih ocenah 42 tisoč oseb brezposelnih (starih med 15 in 74 let), od tega je bilo 49 % moških in 51 % žensk. Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila v avgustu 3,7-odstotna, med ženskami pa 4,5-odstotna.

V EU-27 je bila stopnja anketne brezposelnosti avgusta nespremenjena (6,0 %), enako velja za območje evra (6,6 %). Med državami pomembnih sprememb ni bilo. Stopnja brezposelnosti mladih je ostala podobno na zgodovinsko nizki ravni (13,8 % v EU-27 in 13,9 % v območju evra). Vir: Statistični urad RS, Eurostat

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Nov rekord v inflaciji v območju evra zaradi cen industrijskih proizvodov
• Umirjanje rasti cen uvoženih proizvodov
• Slaba hidrologija ter začasna zaustavitev TEŠ-a vplivala na četrtino nižjo proizvodnjo električne energije kot lani
• Indeks poslovne klime ifo upadel po pričakovanjih

• Julijski realni podatki v storitvah razočarali

• Nenavaden padec pri storitvah programiranja
• Veliko več prodaje goriva v avgustu kot sezonsko pričakovano
• Rast kreditiranja, vnovič tudi vlog
• Potencialne redukcija porabe plina verjetno ključne pri narekovanju spremembe smeri gospodarske klime v septembru
• Severni sosedje brez dodatnih padcev zaupanja v industriji
• Pandemija še zahteva ceno v kitajski industriji
• Statistika poslovnih nepremičnin pod vplivom posameznih velikih transakcij
• Nominalna rast BDP še vedno prehiteva rast dolga
• Znižanje stopnje varčevanja vplivala na visoko rast potrošnje gospodinjstev
• V avgustu ohranitev investicij ameriških podjetij
• Dogodki v tekočem tednu: kazalniki PMI

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, davčna reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)

Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.

 Tedenski gospodarski poudarki