Od 13. do 26. 08. 2022

Avgustovsko krčenje industrije večje predvsem v Nemčiji

Avgusta padec industrijske proizvodnje verjetno le v Nemčiji in Franciji

Sestavljeni PMI v območju evra se je v avgustu po prvi oceni nekoliko znižal (s 49,9 na 49,2), vendar je bilo to manj od naše ocene (48,5) in srednje ocene neodvisnih analitikov (48,2). Pri tem se je predvsem znižalo zaupanje v storitvah (padec s 51,2 na 50,2), kar še vedno pomeni šibko rast in naj bi bilo posledica draginje, ki zmanjšuje realno povpraševanje po blagu in storitvah. V predelovalnih dejavnostih je PMI ostal na podobni ravni (49,7), medtem ko se je indeks tekoče proizvodnje znižal s 46,5 na 46,3, kar naj bi odražalo avgustovski padec industrijske proizvodnje, ki naj bi sledil julijskem padcu. Cenovni pritiski v proizvodnji se umirjajo, kar ni presenečenje glede na padec cen surovin. Med večjimi gospodarstvi v območju evra, so se s padci v industrijski proizvodnji soočili predvsem v Nemčiji in Franciji, medtem ko se je v drugih gospodarstvih ta verjetno še povečala. Proizvodnja se je znižala predvsem v sektorjih proizvodnje osnovnih materialov, ki temeljijo na cenah energentov in avtomobilski industriji, kjer pomanjkanje polprevodnikov še omejuje rast proizvodnje (manj pa prodaje, ker se proizvajalci osredotočijo na premijska električna vozila). Kljub temu je jasno, da višje cene električne energije, zemeljskega plina in pomanjkanje polprevodnikov vodita v večji uvoz izdelkov iz neevropskih držav, kjer so cene energentov nižje, dobavljivost polprevodnikov pa boljša (korejski proizvajalci vozil). Padcu se nista izognili tudi dejavnosti turizma in rekreacije kot tudi nepremičnin. Drug zaporedni mesec so se znižala nova naročila, zaloge izdelkov pri proizvajalcih pa so se močno povečale, predvsem zaradi manjše naklonjenosti veleprodaje, da ohranja tako visoko stopnjo zalog. Tudi v avgustu se je dobavljivost izdelkov za evropsko industrijo izboljšala. Poslovna pričakovanja za naslednje leto so šibka in najnižja po začetnem valu pandemije. Kljub temu se je zaposlenost še krepila, vendar se je rast znatno ohladila. Ti podatki potrjujejo, da zaposlenost ni indikator, ki bi narekoval prihodnjo gibanje gospodarstva, vseeno pa podobno slabo razpoloženje v prihodnjih mesecih lahko vodi v počasno zviševanje brezposelnosti. Vir: S&P Global

Zaloge in večja rast izvoza storitev ključni za doseganje gospodarske rasti v 2. četrtletju

Slovenski BDP se je v 2. četrtletju okrepil za 0,9 % (sezoni in koledarju prilagojen podatek), kar je bilo več od rasti v 1. (+0,7 %), vendar skladno z našimi pričakovanji (+1,0 %). Ob tem se je skrčila potrošnja države (-1,6 %) in gospodinjstev (-1,2 %), okrepile pa so se bruto investicije (+4,9 %), vendar predvsem zaradi prispevka zalog (investicije v osnovna sredstva so upadle za 1,2 %). Izvoz blaga in storitev se je realno povečal za 2 % (rast izvoza storitev zaradi turizma in transporta) in je porasel manj kot uvoz (+0,4 %). Na tem mestu moramo opozoriti nad veliko razliko, ki nastaja med realno dinamiko uvoza blaga (+0,3 %) in nominalno (+45 %). Realna rast uvoza blaga se je tako upočasnila (s 1,4 na 0,3 %), izvoza blaga pa je porasla s -2,3 % na +0,3 %, kar pomeni pozitivni prispevek blagovne menjave k rasti BDP na četrtletni ravni. Vir: Statistični urad RS.

Julijski dvig površin gradbenih dovoljenj za stavbe

V juliju je bilo izdanih 6 % več gradbenih dovoljenj za stavbe kot mesec prej; od tega za stanovanjske stavbe za 4 % več in za nestanovanjske stavbe za 8 % več. Površina stavb je bila večja za več kot polovico, vendar je pri stanovanjskih stavbah upadla za 23 %, medtem ko je pri nestanovanjskih porasla za trikrat, predvsem zaradi načrtovane gradnje večjih industrijskih stavb ter stavb za zdravstveno oskrbo in izobraževanje. Vir: Statistični urad RS

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Avgustovsko razpoloženje v slovenskem gospodarstvu ponovno nekoliko višje
• Junijsko povečanje zaposlenosti predvsem v gradbeništvu in gostinstvu
• Rast cen storitev visoka
• Cene industrijskih proizvodov višje predvsem zaradi višjih cen energentov
• V prvi polovici leta EU-27 uvozila za 290 mrd EUR več energentov iz tretjih držav kot izvozila
• Cene ladijskih prevozov strmo navzdol
• Krepitev turizma dvignil gospodarsko rast v sedmih evropskih državah
• Rast stanovanjskih posojil in kreditiranja podjetij

• Visok avgustovski padec proizvodnje v Združenem kraljestvu

• Storitvene dejavnosti v ZDA z velikimi avgustovskimi padci, pogled v prihodnost vedrejši

• Ohladitve v razpoloženju zajele tudi Japonsko

• Nemški finančni strokovnjaki pričakujejo nižjo inflacijo

• Nemški trgovci najbolj pesimistični, gradbeniki z nekoliko boljšimi pričakovanji

• Junijski podatki o gradbenih delih šibkejši od majskih

• Prihodki v storitvenih dejavnostih višji za petino v 1. polletju

• Julija manj domačih turistov pričakovano

• Julijski padec porabe električne energije pri poslovnih uporabnikih

• V treh dejavnostih realno pozitivna rast plač ob polletju

• Podatki o transportu izjemni, z izjemo registracij novih osebnih vozil

• Dogodki v tekočem tednu: avgustovska inflacija

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, davčna reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)

Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.

 Tedenski gospodarski poudarki