44. teden 2025
Stagnacija rasti BDP v Nemčiji in Italiji, odboj v Franciji
V 3. četrtletju 2025 je realni BDP v območju evra glede na predhodno četrtletje porasel za 0,2 %, kar predstavlja pospešitev rasti. Rast se je na letni ravni zaradi učinka osnove upočasnila (+1,3 %), vendar je ostala nespremenjena glede na enako obdobje leta 2024. Po 0,2-odstotnem četrtletnem padcu nemškega BDP v 2. četrtletju, je ta v 3. četrtletju ostal nespremenjen, k čemer je ob siceršnjem padcu izvoza blaga, tudi na račun uvedenih višjih carin na uvoz evropskega blaga v ZDA, pripomogla rast bruto investicij v stroje in opremo podjetij. Podobno je BDP stagniral tudi v Italiji. K četrtletni pospešitvi rasti BDP na ravni območja evra (in EU-27) je sicer prispevala zlasti višja rast v Franciji (za pol odstotka), ki je bila najvišja v zadnjih dveh letih, kar je posledica porasta bruto investicij in izvoza, na sta vplivala višja proizvodnja v letalskem sektorju in v rafinerijah. Prav tako se je nadaljevala hitra rast BDP v Španiji (+0,6 %), kjer je padec izvoza blaga ublažila višja rast zasebne potrošnje in bruto investicij, vključno z rastjo zalog podjetij. Vir: Eurostat
Gospodarska klima na najvišji ravni po februarju 2023
Gospodarska klima se je oktobra v Sloveniji na mesečni ravni četrti mesec zapored izboljšala, in sicer je porasla za 0,6 o. t. ter je s tem dosegla najvišjo raven po februarju 2023. Izboljšanje je prav tako razvidno na ravni 3-mesečnih drsečih sredin (+0,7 o. t.). Na 3-mesečni ravni se je tako nekoliko izboljšalo zaupanje v trgovini na drobno (+2,7 o. t.), kjer pa zaupanje ostaja za polovico pod povprečjem zadnjih 5-ih let. Poraslo je prav tako zaupanje v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu (oboje +0,7 o. t.), pri čemer je v zadnjem zaupanje poraslo na 19-mesečni vrh. Zmerno je poraslo tudi zaupanje v predelovalnih dejavnostih (+0,3 o. t.), k čemer je prispevala višja ocena pričakovane proizvodnje v prihodnjih treh mesecih (+1,3 o. t.), ki je bila najvišja v zadnjih 13-ih mesecih. Vir: Statistični urad RS
Ključne obrestne mere »čez lužo« najnižje po koncu leta 2022
Ameriški FED je na oktobrskem zasedanju Odbora za odprti trg znižal ključno obrestno mero drugič zapored za 0,25 o. t., in sicer na razpon med 3,75 % in 4 %. To je bilo pričakovano glede na nekolikšno ohladitev trga dela v zadnjih mesecih. Odločitev o spremembi obrestnih mer na decembrskem srečanju je medtem precej negotova, pri čemer negotovost še dodatno povečuje prekinitev financiranja zvezne vlade ZDA, kar je zaustavilo delovanje agencij in uradov za merjenje ekonomske aktivnosti. Sprejem odločitve o znižanju obrestnih mer brez ekonomskih podatkov o nadaljnjem ohlajanju trga dela in gibanju inflacijske stopnje, je tako manj verjeten in odvisen od hitrosti povrnitve financiranja zvezni vladi s strani kongresa. Vir: FED
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
SLOVENIJA: Rast gospodarska klime ob začetku zadnjega četrtletja
Visoka padec porabe električne energije v septembru pri poslovnih subjektih
V storitvenih dejavnostih na 3-mesečni ravni krepitev rasti prihodkov
V 3. četrtletju zgodovinsko nizka brezposelnost med ženskami
V 3. četrtletju stagnacija prodaje v trgovini na drobno
Obseg prodaje v trgovini na drobno in debelo v juliju in avgustu nižji
Učinek nizke osnove zvišal oktobrsko letno rast cen
V papirni industriji uvozne cene najnižje po decembru 2021
EVROPA: V 3. četrtletju pospešitev rasti BDP v območja evra
Manj pesimizma glede prihodnjega poslovanja v nemški industriji
Inflacija v zadnjih mesecih blizu ciljne stopnje ECB
Trg dela v EU brez pretresov
Proizvodna podjetja iz severne sosede so zvišala pričakovanja o poslovanju
V Frankfurtu odšli na »zimski spanec«
Stagnacija rasti BDP v Nemčiji in Italiji, odboj v Franciji
SVET: Prekinitev financiranja zvezne vlade ZDA povečala negotovost pred decembrskim zasedanjem FED-a
Dogodki v tekočem tednu: razpoloženje potrošnikov v ZDA v novembru 2025
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?