Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je bila v letu 2025 nižja za 1,5 % in je bila s tem najnižja v zadnjih štirih letih. To nakazuje na strukturne izzive v industriji, ki se sooča še z večjim pritiskom azijske in regionalne konkurence, nekonkurenčnimi cenami energije in rastočimi stroški dela z izrazito negativnim vplivom na delovno intenzivne predelovalne dejavnosti. Omenjeno je skupaj s cikličnim upadom naročil, ki se sicer po naši oceni postopoma bliža preobratu, pripomoglo k nizki oceni izkoriščenosti proizvodnih kapacitet. Ta je ostala medletno podobna, vendar druga najnižja v zadnjih petih letih, kar se odraža v pesimistični oceni konkurenčnosti izvoznikov na trgih zunaj EU, ki je bila najnižja v zadnjih 12-ih letih. K manjši izvozni konkurenčnosti je med drugim prispeval močnejši evro napram ameriškemu dolarju, dvig carin na uvoz tujega blaga v ZDA in posledična zunanjetrgovinska negotovost. Vseeno je potrebno izpostaviti, da so bili podobno izzivi enaki za Hrvaško, vendar je industrijska proizvodnja v 2025 na Hrvaškem porasla za 5,2 %.

Svetovni proizvodni PMI je januarja na mesečni ravni zmerno porasel na 51 in se že zadnjega pol leta nahaja v območju rasti aktivnosti. Najvišja rast je bila prisotna v proizvodnji potrošniškega blaga, najšibkejša pa pri investicijskih dobrinah (stroji in naprave). Med 31 opazovanimi večjimi gospodarstvi so izstopali Indija, Grčija in Filipini, največji padci pa so bili v Braziliji in Avstriji. Svetovni sestavljeni PMI se je zvišal na 52,5 (december: 52), vendar ostaja pod dolgoročnim povprečjem, kar spremljamo od junija 2024. Storitve (52,7) še naprej prehitevajo industrijo (51,8), še posebej finančne storitve. Svetovni sektorski PMI kaže rast v 18 od 21 sektorjev, največ v finančnih storitvah, največji padec pa v proizvodnji gradbenega materiala. V Evropi je rast prisotna v 13 od 19 sektorjev, izstopata računalniško programiranje ter turizem. V turizmu so najbolj porasla tudi nova naročila, medtem ko so se z največjim padcem slednjih soočali v kovinski in kemični industriji. Vir: S&P Global

Publikacija "Napoved cen svetovnih surovin" je vaš strateški smerokaz, ki prinaša natančne kvartalne napovedi nominalnih cen za več kot 20 ključnih globalnih surovin za obdobje od začetka leta 2026 do konca leta 2027.

Mesečni tabelarični prikaz najnovejših makroekonomskih kazalcev Slovenije.

V januarju so se poslovna pričakovanja v Nemčiji močno izboljšala: indikator ZEW je porasel z 45,8 na 59,6, najvišje po juliju 2021. Še posebej se je zmanjšal pesimizem v strojegradnji (+22,7 o. t.), jeklarstvu (+18,2 o. t.) in v avtomobilski industriji (+16,5 o. t.). Najvišje razpoloženje se je ohranilo v IKT sektorju, gradbenem sektorju in bančništvu. Ocena trenutnih razmer se je zvišala za 8,3 o. t. Sestavljeni PMI v območju evra je januarja znašal 51,5, optimizem v industriji pa je bil na 4-letnem vrhu, kljub šibkemu izvozu in politični negotovosti. Upočasnitev rasti aktivnosti v Franciji (48,6), ki je izvirala iz politične negotovosti v povezavi s sprejemanjem vladnega proračuna za leto 2026, je ublažila spodbudnejša rast v Nemčiji (52,5) na račun okrevanja v infrastrukturnem delu gradbeništva in rasti naročil ter proizvodnje v obrambni industriji. Nova naročila so porasla šesti mesec zapored, vendar najpočasneje v zadnjih petih mesecih. Razpoloženje glede poslovanje v prihodnjih 12-ih mesecih je bilo kljub temu najvišje v zadnjih 20-ih mesecih in nad dolgoročnim povprečjem. Vir: HCOB, ZEW Leibniz Centre for European Economic Research

V novembru je bilo v Sloveniji približno 945 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega je bilo 840 tisoč oseb zaposlenih in 105 tisoč oseb samozaposlenih. To glede na predhodni mesec predstavlja rast, in sicer za 700 oseb, ki je bila popolnoma v skladu z našimi pričakovanji. V novembru 2025 je bilo število delovno aktivnih glede na enako obdobje leta 2024 nižje za 3,5 tisoč. Število delovno aktivnih je še naprej najbolj naraščalo v pretežno javnih storitvah (+4,5 tisoč oseb), medtem ko so se s padcem soočali v industriji (-3,7 tisoč oseb), kjer ta traja že zadnjih 12 mesecev in ključno prispeva k zmanjšanju števila delovno aktivnih. Sledi padec v trgovini in gradbeništvu (oboje tisoč oseb manj), kmetijstvu (-800 oseb), drugih poslovnih storitvah (-700 oseb) in IKT dejavnosti (-500 oseb). Padec v zadnjih izvira iz založništva (-600 oseb), medtem ko se je zmerna rast števila delovno aktivnih nadaljevala v računalniškem programiranju (+120 oseb). Vir: Statistični urad RS

Evropski sektorski PMI za december kaže rast v 10 od 19 sektorjev, nekoliko manj kot novembra. Najmočnejša rast aktivnosti in novih naročil je bila prvič po štirih letih zabeležena v medijskem sektorju, in sicer najvišje po aprilu 2023. Sledijo računalniško programiranje ter druge finančne storitve. Upad aktivnosti je bil prisoten v proizvodnji izdelkov za gospodinjstva in osebno rabo, kemični industriji ter farmaciji in biotehnologiji. Gradbeni PMI v območju evra se je zvišal na 47,4, najvišje po februarju 2023, predvsem zaradi ponovne rasti aktivnosti v Nemčiji, podprte z večjimi infrastrukturnimi izdatki države. V Franciji ostaja gradbeni sektor šibak zaradi fiskalnih omejitev, čeprav se je upad stanovanjske gradnje nekoliko umiril. Vir: S&P Global

Zaradi hladnega novembra je poraba električne energije v Sloveniji medletno porasla, predvsem v storitvah in pri gospodinjstvih, medtem ko je v predelovalnih dejavnostih upadla. Proizvodnja elektrike je bila nekoliko nižja, uvoz pa višji. Trgovina z motornimi vozili ostaja eden glavnih nosilcev rasti prodaje v trgovini, medtem ko je rast prodaje živil šibka. Prihodki v storitvenih dejavnostih, zlasti IKT in strokovnih storitvah, so se ob zaključku leta okrepili. Inflacijo v letu 2025 so najbolj poganjale višje cene hrane, pijač in storitev. Vir: Statistični urad RS

Podatki o gibanju oktobrskih nominalnih bruto plač (izplačane so bile novembra) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast oktobrske bruto plače dosegla 7,7 %, kar predstavlja najvišjo rast v zadnjih 7-ih mesecih. Rast povprečne neto plače je dosegla 6,4 %. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je na medletni ravni porasla za 12 %. Pospešitev rasti plač v javnem sektorju je bila sicer pričakovana zaradi uveljavitve drugega v vrsti šestih postopnih plačnih dvigov za javne uslužbence. V zasebnem sektorju, kjer so bruto plače za petino nižje v primerjavi z javnim sektorjem, je bila povprečna rast bruto plače 12. mesec zapored nižja (5,2-odstotna). Pregled rasti bruto plač po SKD dejavnostih razkriva, da je bila ta oktobra najvišja v rudarstvu (+45 %), kar je sicer povezano z izrednimi izplačili, po naši oceni zlasti v dejavnosti pridobivanja premoga. Vir: Statistični urad RS

Decembrska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra (52) nakazuje na nekoliko nižjo rast aktivnosti glede na november (52,8), ki pa kljub temu ostaja ugodna. V letu 2025 je bila rast v vsakem mesecu nadpovprečna, kar je bilo prvič po letu 2019. Višje razpoloženje v zasebnem sektorju v zadnjem četrtletju 2025 nakazuje na pozitivno rast gospodarske aktivnosti v slednjem. Rast aktivnosti v storitvah (52,6; november: 53,6) se je spustila na 3-mesečno dno, medtem ko je tekoča proizvodnja rahlo upadla (49,7), predvsem zaradi ponovnega padca nemške tekoče proizvodnje (49,4). Peti mesec zapored so porasla nova naročila, k čemer je prispevala rast domačih naročil, ki jo je ublažil nadaljnji padec izvoznih naročil (največji po marcu 2025), še zlasti v industriji. Razpoloženje glede prihodnjega poslovanja je bilo v industriji najvišje po februarju 2022, medtem ko je slednje v storitvah upadlo na najnižjo raven po maju 2025. K padcu v zadnjih je prispeval nemški storitveni sektor z najnižjimi pričakovanji v zadnjih dveh letih in pol. Vir: HCOB