V 3. četrtletju 2025 je realni BDP v območju evra glede na predhodno četrtletje porasel za 0,2 %, kar predstavlja pospešitev rasti. Rast se je na letni ravnizaradi učinka osnove upočasnila (+1,3 %), vendar je ostala nespremenjena glede na enako obdobje leta 2024. Po 0,2-odstotnem četrtletnem padcu nemškega BDP v 2. četrtletju, je ta v 3. četrtletju ostal nespremenjen, k čemer je ob siceršnjem padcu izvoza blaga, tudi na račun uvedenih višjih carin na uvoz evropskega blaga v ZDA, pripomogla rast bruto investicij v stroje in opremo podjetij. Podobno je BDP stagniral tudi v Italiji. K četrtletni pospešitvi rasti BDP na ravni območja evra (in EU-27) je sicer prispevala zlasti višja rast v Franciji (za pol odstotka), ki je bila najvišja v zadnjih dveh letih, kar je posledica porasta bruto investicij in izvoza, na sta vplivala višja proizvodnja v letalskem sektorju in v rafinerijah. Prav tako se je nadaljevala hitra rast BDP v Španiji (+0,6 %), kjer je padec izvoza blaga ublažila višja rast zasebne potrošnje in bruto investicij, vključno z rastjo zalog podjetij. Vir: Eurostat

Oktobrska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra nakazuje na krepitev rasti aktivnosti (52,2), pri čemer pa je ta bila najvišja v zadnjih 17-ih mesecih. K temu je prispevalo izboljšanje razpoloženja v storitvah (52,6; 14-mesečni vrh) in nadaljnja zmerna rast tekoče industrijske proizvodnje (51). K okrepljenemu razpoloženju je prispevala najvišja rast novih naročil po aprilu 2023, k čemer je prispeval zlasti storitveni sektor. Minimalen padec je bil prisoten zgolj pri izvoznih naročil, kjer pa je bil slednji eden izmed najmanjših v obdobju krčenja po marcu 2022. H krepitvi aktivnosti v območju evra je ključno prispevala krepitev aktivnosti v Nemčiji (53,8), kjer je vrednost in s tem rast dosegla 29-mesečni vrh, predvsem zaradi odboja v storitvenem sektorju (54,5). Osmi mesec zapored se je nadaljevala tudi nekoliko upočasnjena rast tekoče proizvodnje (52,3). Porast politične negotovosti v Franciji sovpada s šibkimi vladnimi koalicijami in nezmožnostjo sprejetja proračuna za leto 2026, ki je srž političnih sporov zlasti zaradi potrebnih ukrepov za zagotovitev javno-finančne vzdržnosti. Zato je pričakovano močno upadlo razpoloženje v zasebnem sektorju v Franciji (46,8), ki se je nahajalo na 8-mesečnem dnu. Ugodna pospešitev rasti aktivnosti v območju evra ob doseganju rasti prodajnih cen v storitvah v bližini dolgoročnega povprečja povečuje verjetnost za ohranitev nespremenjenih obrestnih mer na oktobrskem zasedanju ECB. Vir: HCOB

Neto pričakovanja (razlika med pozitivnimi in negativnimi odgovori) za leto 2026 nakazujejo krčenje poslovnih aktivnosti. Po podatkih septembrske ankete Analitike GZS, izvedene v okviru »Evropske ankete ekonomskega okolja 2026«, anketirana podjetja ponovno pesimistično ocenjujejo ključne poslovne parametre – prodajo na domačem in tujem trgu, splošne pogoje poslovanja ter investicije – zlasti v predelovalnih dejavnostih. Merjeno po velikosti so nekoliko bolj optimistične velike in srednje družbe, kjer naj bi se v letu 2026 povečala prodaja in zaposlenost. Pričakovanja glede rasti so nekoliko bolj optimistična v storitvenem sektorju, čeprav ostajajo prisotne razlike med posameznimi dejavnostmi.

Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v prvih osmih mesecih 2025 v krepkem presežku (2 mrd EUR), k čemer je prispevala precejšnja pozitivna revizija podatkov za prvih 7 mesecev leta 2025 (presežek v višini 1,7 mrd EUR; pretekla ocena: +0,6 mrd EUR). Zlasti se je spremenila ocena stanja bilance blagovne menjave za prvih 7 mesecev 2025 (presežek v višini 300 mio EUR; pretekla ocena: 500 mio EUR primanjkljaja). Ta podatek je eden od ključnih inputov v procesu izračunavanja BDP. Presežek tekočega računa je tako po reviziji ostal podoben kot v enakem obdobju predhodnega leta (2,1 mrd EUR). V prvih 8-ih mesecih je presežek v blagovni menjavi (310 mio EUR) upadel za 50 mio EUR, k čemer je prispeval manjši padec izvoza blaga (-50 mio EUR), medtem ko je ostal uvoz blaga medletno nespremenjen. Izvoz blaga (-6,2 %) je podobno kot uvoz blaga (-6,4 %) avgusta medletno upadel, in sicer najbolj v zadnjih 14-ih oz. 17-ih mesecih. Presežek v storitveni menjavi je minimalno upadel (-20 mio EUR), zaradi hitrejše rasti uvoza (+6,4 %; +360 mio EUR) od rasti izvoza storitev (+4,2 %; +440 mio EUR). Povečanje primanjkljaja pri sekundarnih dohodkih (z 220 mio EUR na 520 mio EUR) je bila posledica zmanjšanja prejetih EU sredstev in sočasne rasti vplačil sredstev v evropski proračun. Pri primarnih dohodkih se je primanjkljaj zmanjšal, in sicer s 500 na 210 mio EUR, kar je posledica manjšega primanjkljaja pri dohodkih od kapitala (+180 mio EUR), večjega presežka pri dohodkih od dela (+70 mio EUR) in povečanja presežka pri ostalih primarnih dohodkih (+40 mio EUR; davki na proizvodnjo in uvoz, subvencije in najemnine).

V 2. četrtletju 2025 se je delež dobičkov družb v dodani vrednosti v območju evra znižal na 39 %, na najnižjo četrtletno vrednost po 2. četrtletju 2020. To odraža pospešeno realno rast stroškov dela, ki v marsikaterem gospodarskem sektorju presega realno rast produktivnosti dela, in še vedno povišane materialne stroške, zlasti energije. Rast dodane vrednosti družb je ostala nespremenjena glede na predhodno četrtletje (za odstotek). Nadaljevala se je nespremenjena rast stroškov dela (za odstotek). Delež investicij podjetij v osnovna sredstva v dodani vrednosti je upadel na 21,6 %, kar je nekoliko pod zgodovinskim povprečjem (22,7 %) in je posledica padca investicijske aktivnosti podjetij v 2. četrtletju (za odstotek in pol). To ob slabši izkoriščenosti proizvodnih kapacitet in pomanjkanju naročil ni presenetljivo. Stopnja varčevanja gospodinjstev (15,4 %) je dosegla najvišjo vrednost v zadnjih 5-ih letih in pojasni zaostajanje rasti obsega prodaje v trgovini na drobno za rastjo realnih plač. Vir: Eurostat

Skupni obseg prodaje v tržnih storitvenih dejavnostih in trgovini je v Sloveniji v prvih 7-ih mesecih medletno porasel le za pol odstotka, kar je veliko razočaranja glede na visoko rast realnih dohodkov prebivalstva. K rasti obsega prodaje v trgovini (+2 %) je prispevala večja prodaja v trgovini z motornimi vozili (+5 %), kar sovpada z rastjo števila registracij novih motornih vozil, v trgovini na drobno (+1,8 %) in trgovini na debelo (+1,2 %). V zadnji je julija prišlo do padca obsega prodaje (-1,8 %), ki je bil največji v zadnjih 14-ih mesecih. V tržnih storitvenih dejavnostih je medtem prišlo do 0,3-odstotnega padca obsega prodaje. Ta je izviral iz desetinskega padca v poslovanju z nepremičninami, kar pripisujemo manjšemu številu prodanih stanovanjskih in poslovnih nepremičnin, 2,2-odstotnega padca v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, zlasti v zaposlovalnih dejavnostih (za desetino manj) ter pisarniških in spremljajočih se poslovnih storitvenih dejavnostih (-12,2 %). Eno-odstoten padec obsega prodaje je bil prisoten v IKT dejavnosti, na oddelku dejavnosti s filmi, video in zvočnimi zapisi (za desetino) in v založništvu (-4,5 %). Obseg prodaje v gostinstvu je nekoliko presenetljivo ostal nespremenjen, pri čemer je nekoliko upadel v dejavnosti strežbe jedi in pijač (za pol odstotka), medtem ko je zmerno porasel v nastanitvenih dejavnostih (+0,8 %). Pol-odstotna rast obsega prodaje v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih je izvirala iz večjega obsega opravljenih pravnih in računovodskih storitev (+6,6 %). Razmeroma ugodna rast obsega prodaje je bila zaznana zgolj v prometu in skladiščenju (+2,2 %), kjer je po pričakovanjih izstopal večji obseg zračnega prometa (za tretjino) in kopenskega prometa (+4 %). Vir: Statistični urad RS

Gospodarskim družbam v Sloveniji so v letu 2024 upadli čisti prihodki od prodaje za 1,7 % oz. za 2,4 mrd EUR, na 138,7 mrd EUR, kar predstavlja drugi zaporedni letni padec. Prodaja na zaposlenega je nekoliko upadla, in sicer za 2,4 tisoč EUR oz. 0,9 % na 255,1 tisoč EUR, kar je glede na relativno višji padec prihodkov od prodaje ublažilo zmanjšanje števila zaposlenih (-0,8 %). Kosmati donos od poslovanja (141,7 mrd EUR) se je znižal za 2,6 mrd EUR, kar je bila posledica zmanjšanja čistih prihodkov od prodaje blaga in materiala (-3,6 mrd EUR) in drugih poslovnih prihodkov (-141,2 mio EUR). To je ublažila rast prihodkov od prodaje proizvodov in storitev (+1 mrd EUR). Vrednost prihodkov iz naslova subvencij je upadla za 119,4 mio EUR. Na domačem trgu so čisti prihodki od prodaje upadli za 1,2 mrd EUR (-1,5 %) in na trgih EU za 1,7 mrd EUR (-3,8 %), medtem ko je prodaja porasla za 566,9 mio EUR na trgih zunaj EU (+3,9 %). Med dejavnostmi so bila gibanja prodaje sila različna. Najbolj, za 2,9 mrd EUR, je upadla prodaja v energetiki (D), kar je bilo pričakovano glede na nižje veleprodajne cene ključnih energentov v regiji. Prodaja je medtem porasla za 660,3 mio EUR v predelovalnih dejavnostih (C), za 369 mio EUR v IKT storitvah (J) in za 335 mio EUR v transportu (H). Relativna rast prodaje je bila sicer najvišja v rudarstvu (B), kjer je dosegla 18,1 %.

Gospodarska klima se je septembra v Sloveniji na mesečni ravni nekoliko izboljšala (+0,8 o. t.; naša ocena: +0,4 o. t.) in je bila najvišja v zadnjih 15-ih mesecih. Izboljšanje je prav tako razvidno na ravni 3-mesečnih drsečih sredinah (+0,7 o. t.). Na 3-mesečni ravni se je tako nekoliko izboljšalo zaupanje v gradbeništvu (+2,7 o. t.) in trgovini na drobno (+2,3 o. t.), predvsem zaradi višje ocene trenutnega stanja prodaje, ter v predelovalnih dejavnostih (+1,3 o. t.), kjer je bilo zaupanje najvišje po aprilu 2023. K izboljšanju zaupanja pri zadnjih so prispevali višji obeti pričakovane proizvodnje v naslednjih 3 mesecih. Razpoloženje se je medtem nekoliko poslabšalo zgolj v storitvenih dejavnostih (-0,7 o. t.). Vir: Statistični urad RS

Vrednost nominalne prodaje v trgovini na drobno na Kitajskem se je v avgustu 2025 povečala za 3,4 % glede na enako obdobje preteklega leta, kar predstavlja najnižjo rast v zadnjih 8-ih mesecih. Visoka ostaja rast prodaje pohištva (+18,6 %), športno-rekreacijske opreme (za šestino več) in gospodinjskih aparatov (+14,3 %), katere rast se je prepolovila glede na julij ob zmanjšanju razpoložljivih sredstev v subvencijskih shemah. Padec je bil prisoten pri vrednosti prodaje nafte in naftnih proizvodov (-8 %), kar odraža zlasti nižje cene surove nafte. K umiritvi rasti prodaje prispeva še vedno nizko razpoloženje potrošnikov, h kateremu dodatno prispevajo tudi nadaljnje zniževanje cen nepremičnin, ki se kljub padcu investicij v nove nepremičninske projekte (razvidno tudi iz kontinuiranega padca proizvodnje cementa), nikakor ne uspejo stabilizirati in podpreti kreditno sposobnost kitajskega potrošnika. Upočasnila se je tudi letna rast industrijske proizvodnje (+5,2 %), ki je dosegla enoletno najnižjo rast, ki je še vedno zavidanja vredna glede na dinamiko v državah OECD. Upočasnila se je zlasti rast proizvodnje kovinskih izdelkov, plastike ter živil. Nekoliko se je upočasnila tudi izjemna rast proizvodnje v avtomobilski industriji (za desetino več), ki ostaja trdno zasidrana med najhitreje rastočimi industrijskimi panogami. Verjetnost uvedbe dodatnih fiskalnih spodbujevalnih programov, osredotočenih na spodbujanje domače zasebne potrošnje, je glede na nekoliko šibkejše avgustovske podatke zelo verjetna. Vir: National Bureau of Statistics of China, ING

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je v juliju 2025 v Sloveniji po prvi oceni po desezoniranih podatkih v primerjavi s predhodnim mesecem porasla za 2,1 %, na kar je nakazala že julijska rast porabe električne energije med poslovnimi subjekti (+2,2 %). K slednjemu je prispevala predvsem 7,6-odstotna rast proizvodnje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro in eno-odstotna rast proizvodnje v rudarstvu ter v predelovalni dejavnosti. V zadnji je prišlo do najvišje rasti v zadnjih 9-ih mesecih, kar je bilo nad našimi pričakovanji. Na postopno okrevanje proizvodnje v predelovalni dejavnosti nakazuje porast izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, ki je v 3. četrtletju (82,5 %) porasla na najvišjo raven v zadnjih dveh letih. Še vedno je bilo število podjetij, ki so poročala o zniževanju novih naročil večje od tistih, ki so poročala o njihovi rasti. Na letni ravni (glede na julij 2024) je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih višja za odstotek, kar predstavlja prvi medletni porast v zadnji polovici leta. V prvih 7-ih mesecih leta 2025 je bila glede na enako obdobje predhodnega leta (podatki z izločenim vplivom koledarja) še vedno nižja, in sicer za 1,1 %.