Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji je v februarju 2025 upadel za 4 % glede na predhodni mesec po desezoniranih podatkih, kar predstavlja tretji zaporedni mesečni padec in je pod našimi pričakovanji. Zaradi odkritja tehnične napake v izračunu statističnih podatkov so bili sprva nekoliko ugodnejši januarski podatki o mesečni rasti popravljeni navzdol (-1,2 % po popravku). K februarskemu padcu je sicer prispeval manjši obseg opravljenih specializiranih gradbenih del (-8,2 %) in 3,7-odstotni padec obsega opravljenih gradbenih del na stavbah, k čemer je prispeval padec pri nestanovanjskih stavbah (za desetino; gostinske, upravne, trgovske, industrijske stavbe ipd.). Spodbudnejša, desetinska rast, se je nadaljevala pri gradnji stanovanjskih stavb. Gradnja inženirskih objektov (objekti prometne infrastrukture, cevovodi, elektroenergetski vodi, komunikacijska omrežja, energetski objekti, ipd.) je porasla za odstotek. V prvih dveh mesecih leta 2025 je bil obseg opravljenih gradbenih del glede na enako obdobje preteklega leta medletno nižji, in sicer za 4,3 %. K temu je prispeval četrtinski padec gradnje inženirskih objektov, medtem ko je porasel obseg opravljenih specializiranih gradbenih del (za desetino) in gradnja stavb (+4 %). Vir: Statistični urad RS

Indeks zaupanje potrošnikov v ZDA je v aprilu (50,8; naša ocena: 53) že četrti mesec zapored upadel, pri čemer je bilo zaupanje za tretjino nižje glede na raven ob koncu preteklega leta. Raven zaupanja potrošnikov v ZDA je bila druga najnižja v zgodovini, zlasti zaradi rekordno nizkega zaupanja volivcev demokratske stranke in podpornikov neodvisnih predsedniških kandidatov. Na mesečni ravni sicer prihaja do nihanj v politični pripadnosti sodelujočih potrošnikov, pri čemer je delež republikanskih volivcev (petina), katerih zaupanje je precej višje, zdrsnil na najnižjo raven v zgodovini raziskave, medtem ko je bil delež sodelujočih demokratskih volivcev (več kot tretjina) nad zgodovinskim povprečjem, kar je lahko vplivalo na rezultate raziskave. Poslabšanje razpoloženja je bilo široko osnovano, zlasti zaradi pesimističnega pogleda na gospodarsko stanje v državi, osebne finance in dohodek, inflacijo in trg dela. Delež potrošnikov, ki pričakujejo povišanje stopnje brezposelnosti v naslednjih 12-ih mesecih, je bil najvišji po letu 2009. Pričakovanja o rasti cen v prihodnjih 12-ih mesecih so porasla s 5 % na 6,7 % in bila najvišje po letu 1981. Ti podatki so že in bodo zelo verjetno še omilili intenzivnost napovedanih carinskih stopenj na uvoz blaga, saj potrošnja gospodinjstev predstavlja 70 % ameriškega BDP.

Vrednosti evropskega sektorskega PMI v marcu so pokazale, da je bila dinamika podpovprečna v 12-ih izmed 19-ih sektorjev. Najvišja rast aktivnosti je bila ponovno prisotna v bančništvu ter programski opremi in storitvah. Rast novih naročil je bila zaznana zgolj v 5-ih izmed 19-ih sektorjev, od tega je bila najvišja v bančništvu. Razpoloženje v avtomobilskem sektorju je bilo najvišje po prvi polovici leta 2023, pri čemer bo slednje v prihodnjih mesecih zelo verjetno na udaru zaradi sprejetih carin na uvoz avtomobilov v ZDA. Zunanjetrgovinske napetosti bodo po pričakovanjih imele izrazitejši negativni vpliv na sektorje s kompleksnejšimi mednarodnimi dobavnimi verigami (npr. proizvodnja elektronike), medtem ko bodo manj izpostavljeni sektorji s krajšimi regionalnimi dobavnimi verigami (npr. živilska industrija).

V prvem četrtletju je bila gospodarska klima v Sloveniji najvišja v zadnjih treh četrtletjih, pri čemer se je izboljšala v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno, storitvah in gradbeništvu. Izjema je bilo nižje zaupanje potrošnikov. Izračun prilagojene gospodarske klime, ki upošteva strukturo BDP v Sloveniji (večji pomen storitvam in manjši predelovalnih dejavnostim glede na originalne podatke) nakazuje še na nekoliko večje izboljšanje. Dvig carin na evropske proizvode, izvožene v ZDA, bo krepitev optimizma v aprilu skoraj zagotovo zaustavila.

V januarju je bilo v Sloveniji približno 936,5 tisoč delovno aktivnih oseb, kar glede na predhodni mesec predstavlja zmanjšanje za 2 tisoč oseb. Sezonsko je bilo januarsko znižanje pričakovano, in ga pripisujemo zlasti izteku pogodb za določen čas. Glede na januar 2024 je bilo število delovnih mest nižje za 2,5 tisoč, od tega se je najbolj znižalo v predelovalni dejavnosti (3,5 tisoč oseb manj), kjer je padec v veliki meri izviral iz zmanjšanja števila zaposlenih v proizvodnji kovinskih izdelkov (2,4 tisoč oseb manj), motornih vozil (900 oseb manj) ter drugih vozil in plovil in nekovinskih mineralnih izdelkov (oboje 500 oseb manj). Podatki o gibanju januarskih nominalnih bruto plač (izplačane so bila februarja) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast januarske bruto plače dosegla 6,9 %, medtem ko so neto plače porasle za 6,7 %. Rast bruto plač v sektorju država je v tem obdobju znašala 11,1 %, kar pripisujemo prvim učinkom izvedbe sprememb plačnega sistema javnih uslužbencev. V zasebnem sektorju je medtem prišlo do zmernejše, 5-odstotne rasti bruto plač.

Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji je v januarju 2025 glede na predhodni mesec po desezoniranih podatkih porasel za 2,4 %. K temu je prispeval kar tretjinski porast gradnje stavb, od tega za dve petini pri stanovanjski gradnji in za šestino pri gradnji nestanovanjskih stavb (gostinske, upravne, trgovske, industrijske stavbe ipd.). Šibka je medtem še naprej ostala gradnja inženirskih objektov (za desetino manj; objekti prometne infrastrukture, cevovodi, elektroenergetski vodi, komunikacijska omrežja, energetski objekti, ipd.). Podoben kot ob koncu preteklega leta je ostal obseg opravljenih specializiranih gradbenih del. Prvič v zadnjih 10-ih mesecih se je obseg opravljenih gradbenih del povečal tudi na letni ravni (glede na januar 2024), in sicer za desetino.