Od 6. do 12. feb. 2021
Obseg prejemkov pravnih oseb na račune v 2020 nižji za dobrih 10 %
Decembrski zastoj pri farmacevtski industriji, ki je sicer leto zaključila uspešno
Pri pravnih osebah je bil obseg prejemkov na transakcijske račune v 2020 za 11 % in pri samostojnih podjetnikih za 20 % nižji kot leto prej. To je skladno z našimi pričakovanju, da je pandemija v večji meri prizadela malo gospodarstvo, tudi zaradi njegove večje storitvene naravnanosti. Prav tako je verjetnost opravljene storitve in neizdanega računa večja pri manjših subjektih, kar pojasnjuje del razlike v padcu. Ob tem je zanimivo predvsem dejstvo, da so bili v 2020 pri pravnih osebah prejemki višji od izdatkov v višini 3,7 mrd EUR, medtem ko so bili v 2019 prvi nižji od drugih za 0,5 mrd EUR. Glavnina prirasta je bila dosežena v aprilu in maju (visok padec izdatkov), ko so se predvsem močno znižali izdatki kot posledica odloga kreditnih obveznosti in davkov. Tudi padec pri investicijah pojasnjuje padec izdatkov. Pri s. p. in samostojnih poklicih je bila situacija nasprotna. V 2020 so imeli za 33 mio EUR več izdatkov od prejemkov, še v 2019 pa so bili prejemki višji od izdatkov za 300 mio EUR. V splošnem je upad v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil dosegel 20 %, v predelovalnih dejavnostih 22 %, v gostinstvu pa so bili prejemki za 44 % nižji kot v letu 2019. Padec v predelovalnih dejavnostih je sicer nekoliko nelogičen, saj se je industrijska proizvodnja v 2020 zmanjšala za okoli 6 %, ob upoštevanju padca cen končnih izdelkov (okoli 1 %) pa je znižanje prejemkov kljub temu previsoko. Razlika bi lahko izvirala iz rasti terjatev (padec prihodkov bi v tem primeru bil lahko nižji od padca prejemkov).
Evropska komisija nekoliko znižala pričakovanja zaradi pesimizma pri zajezitvenih ukrepih
Evropska komisija je 11. februarja razkrila svojo zimsko vmesno napoved, ki je sicer osredotočena bolj na revizijo ocen BDP in inflacije (HICP metodologija). Za Slovenijo je bila ocena padca BDP v 2020 znižana na 6,2 %, kar je bilo pričakovati po boljši prvi objavi BDP na ravni območja evra. BDP naj bi se v 2021 povečal za 4,7 % (naša ocena: 5,0 %) in v 2022 za 5,2 % (naša ocena: 3,5 %). Tudi ocena gibanja cen je nizka (0,8 % v 2021 in 1,7 % v 2022) glede na naše ocene (1,9 % in 2,1 %). V tem trenutku je v svetu veliko razprav o vplivu monetarne politike na gibanje cen surovin, ki so denimo močno porasle v letih 2010 in 2011, ko se je iztekel prvi šok zaradi finančne krize (padec v 2009). Ocenjujemo, da bo tudi tokrat podobno oziroma se je odboj cen pričel že v drugi polovici leta 2020. Pri tem je pomembno izpostaviti dvig finančnih investicij v surovine, ki se dogaja tudi zaradi šibkega dolarja (»carry trade«), kar je običajno pomenilo ugodno okolje za rast cen surovin. Obeti o 1,9 trilijona USD pomoči ameriškemu gospodarstvu so bili ključni za dvig inflacijskih pričakovanj v ZDA.
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰
Semafor napovedi
Analiziramo še spodaj navedene teme, preberite več v prilogi spodaj
Oglejte si tudi novo rubriko v angleškem jeziku.
Za predloge in pripombe pišite na