Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 4. do 10. junija 2022

3.6.2022 izpod peresa

Od 4. do 10. 07. 2022

 

Izzivi dviga cen energentov in surovin vse večji tudi za domače poslovne subjekte

 

Visok padec bruto marže v gospodarstvu

Prvi podatki o poslovanju sektorjev v Sloveniji v 1. četrtletju 2022 so pričakovano pokazali, da zasebni sektor ni povsem mogel prenesti višjih cen surovin in energentov v končne cene, saj se je bruto marža glede na predhodno četrtletje znižala za 3 odstotne točke na 22 % (dodana vrednost v prodaji). Nazadnje je bila na takšni ravni v letu 2018. V rudarstvu (-8 o. t.), energetiki (-10 o. t.) in v storitvenih dejavnosti (finance, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zdravstvo) so bili padci največji. V predelovalnih dejavnostih in trgovini, dveh dejavnostih, ki sicer ustvarita najvišjo dodano vrednost in kjer je zaposlenih največ oseb, pa je bruto marža upadla za 1 o. t. Kako smo lahko ob tako visokem  padcu bruto marže sploh beležili pozitivno rast BDP v 1. četrtletju, pojasni visoka rast prodaje, ki izvira iz rasti cen, ki je porasla nominalno precej bolj kot dodano vrednost, vendar se je ob tem tudi realna dodana vrednost povečala. Kljub padcu bruto marže se je tako dodana vrednost po naši oceni še vedno realno povečevala.

Kljub znižanju bruto marže, se je delež stroškov dela v dodani vrednosti še znižal (na 57 % iz 58 % v predhodnem četrtletju), kar pomeni, da so stroški dela rasli počasneje kot se je krepila dodana vrednost. Drugih, kvantitativno uporabnih podatkov navedena objava ne prinaša.

 

ECB skromna pri napovedi gospodarske rasti, ambiciozna pri oceni inflacije

V aktualnem tednu sta svoje sveže napovedi razkrila ECB in OECD. Evrskem gospodarstvu ECB napoveduje 2,8-odstotno gospodarsko rast v 2022, ki naj bi ji sledila še 2,1-odstotna v 2023 in 2024. Povprečna ocena letne inflacije je zdaj za aktualno leto pri 6,8 %, in za naslednji dve leti pri 3,5 in 2,1 %. 3-mesečni Euribor, ki zdaj znaša še -0,3 %, naj bi v 2023 narasel na 1,3 % in v 2024 na 1,6 %. Ob napovedi inflacije je potrebno izpostaviti, da so bile te narejene še v času nižjih cen nafte in niso upoštevale dvig futures pogodb, ki so se zopet nekoliko dvignile, kar pomeni, da se je potencial kratkoročne inflacije zgolj zaradi tega učinka še povečal.

ECB se je odločila, da bo prenehala z odkupi obveznic 1. julija, vendar bo reinvestirala (ponovno kupila nove, ko zapadejo stare) obveznice iz pandemskega izrednega programa vse do konca 2024. To bo ključni instrument, s katerim naj bi poskušala vplivati na morebitno pretirano rast kreditnih pribitkov med obveznicami evrskih držav. Glavno obrestno mero je pustila nespremenjeno, vendar načrtuje prvi njen dvig v juliju (za 25 bazičnih točk), in drugega verjetno septembra (za ponovno toliko). V primeru, da bi inflacija ušla nadzoru, bo septembra posegla še po dvigu za 50 bazičnih točk.

Med tiskovno konferenco je predsednica ECB sporočila, da je bila odločitev sprejeta soglasno ter da je ključni izziv omejevanje visoke inflacije. Normalizacija obrestnih mer se ne bo končala v septembru, saj naj bi bila ECB odločena, da bo inflacijo znižala kolikor hitro bo to mogoče. Kljub temu bo ECB pozorno spremljala tudi gibanje kreditnih pribitkov.

 

Demografska slika podjetij v Sloveniji dobra

V mesecu aprilu je bilo je bilo na mesečni ravni za 4,3 % manj registracij novih podjetij, na letni pa za 25,4 % več. Prav tako jih je bilo več v primerjavi s povprečjem 2015, in sicer za 12 %. Po marčevskem porastu stečajev je bilo aprila stečajev ponovno manj: mesečno za 27,4 %, letno za 23,9 % in glede na povprečje 2015 za 19,5 % manj. Vir: Statistični urad RS

Semafor napovedi

 

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

  • Turizem vnovič najhitreje rastoči sektor
  • Rast zaposlovanja še vedno splošno prisotna
  • Cene in dostopnost materialov zavrla gradbeno aktivnost v območju evra
  • Rast števila delovnih ur izvira pretežno iz rasti zaposlenosti
  • Dinamika rojstev vse šibkejša
  • Marčevska visoka rast uvoza zlata
  • Rast cen vse širša
  • Svetovna elektronska industrija znova nekoliko manj optimistična
  • Aprilska rast industrijske proizvodnje pozitivna
  • Šibkosti v evropski industriji kovinskih materialov
  • Dogodki v prihodnjem tednu: aprilska plačilna bilanca in zasedanja centralnih bank

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina,shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja,dohodninska reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije in embargo na uvoz energentov iz Rusije.
Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰

Želim se naročiti

Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.

 Weekly Economic Highlights

 


Fotogalerija