Od 11. do 17. 07. 2022
Prilivi iz tujskega turizma zopet močnejši
Krepitev storitvenega presežka zaradi krepitve potrošnje tujih turistov v Sloveniji
Izvoz in uvoz storitev Slovenije sta se v prvih štirih mesecih 2022 glede na enako obdobje 2021 povečala približno za tretjino. Med pomembnejšimi skupinami izvoznih storitev se je povečal izvoz potovanj (+390 mio EUR), transporta (+205 mio EUR), ostalih poslovnih storitev (+95 mio EUR; intelektualne storitve) in telekomunikacijskih, računalniških in informacijskih storitev (+64 mio EUR). Izvoz gradbenih storitev je bil nespremenjen.
Presežek storitvene menjave je v prvih štirih mesecih 2022 znašal 857 mio EUR, kar je bilo 186 mio EUR več kot v enakem obdobju lani. Pri tem se je najbolj povečal presežek potovanj (za 145 mio EUR). Najvišji pozitivni saldo (razliko med izvozom in uvozom) so dosegle transportne storitve (436 mio EUR) in potovanja (246 mio EUR).
Aprila 2022 je presežek storitev znašal 291 mio EUR, kar je za 118 mio EUR več kot aprila 2021. Pri tem se je izvoz povečal za 37,3 %, uvoz pa za 24,7 %. Ključna pri rasti presežka je bila rast izvoza potovanj oziroma potrošnje tujih turistov v Sloveniji. Vir: Banka Slovenije
Rast gradbenih stroškov visoka predvsem zaradi dražjih materialov
Gradbeni stroški za nova stanovanja so bili v prvih treh mesecih 2022 za 5,8 % višji kot v zadnjem četrtletju 2021. Stroški gradbenega materiala so bili za 5,3 % višji. Zvišali so se že šesto četrtletje zapored. Stroški dela pri gradnji novih stanovanj so bili – po 7,2-odstotnem znižanju v prejšnjem četrtletju – za 6,5 % višji kot v 4. četrtletju 2021.
Medletna rast gradbenih stroškov (1. četrtletje 2022/1. četrtletje 2021) je bila 14-odstotna, pri čemer so se stroški materiala podražili za 24 %, stroški dela pa so bili višji za 5,3 %. Navedena rast stroškov dela zaostaja za rastjo bruto plač v dejavnosti gradbeništva. Vir: Statistični urad RS
Aprila podoben obseg proizvodnje kot lani v EU-27
Aprilska industrijska proizvodnja v EU-27 je nekoliko porasla (+0,3 %), vendar je bila medletno na podobni ravni (rahel padec: -0,5 %) kot lani. Na mesečni ravni je bila rast najvišja v proizvodnji energentov (+1,6 %), visoka je bila še pri netrajnih potrošniških dobrinah (+0,9 %). Sprememba pri proizvodnji polproizvodov, kapitalskih dobrin in trajnih potrošniških dobrin je bila statistično majhna. Nizozemska, Finska in Luksemburg (od 3 do 6 %) so beležile največje mesečne rasti, Irska, Grčija in Litva pa največje padce (od 7 do 10 %). Na letni ravni je izstopal padec proizvodnje v segmentu kapitalskih dobrin (stroji in naprave), ki je znašal 7,5 %. Proizvodnja tekočih izdelkov za potrošnike je bila na drugi strani višja za 7,5 %. Vir: Eurostat
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina,shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja,dohodninska reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije in embargo na uvoz energentov iz Rusije. Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰
Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.