Cena 2. vala trenutno pri 520 mio EUR
Cena zajezitvenih ukrepov: aktualni in hipotetični scenarij
Poskusili smo oceniti obseg nastale škode v nacionalni ekonomiji zaradi implementacije zajezitvenih ukrepov od konca septembra naprej do konca novembra (približno 2 meseca). Srednja ocena izgubljene dodane vrednosti je pri 520 mio EUR, z najverjetnejšo spodnjo mejo pri 440 mio EUR in zgornjo pri 600 mio EUR. To je skladno z našo oceno o padcu BDP v zadnjem četrtletju na medletnem nivoju pri -8 % in letnim padcem BDP pri -6,5 %. Uporabljena predpostavka je, da se omejitveni ukrepi v enakem obsegu podaljšajo do konca leta. V kolikor bi bil sprejet širši nabor omejitev, ki bi ohromil delovanje širšega gospodarstva (tudi industrije in gradbeništva), bi bilo v 14 dneh izgubljene 700 mio EUR dodane vrednosti. Pri tem je potrebno opozoriti, da bi bila polovica izgubljene dodane vrednost kasneje lahko povrnjena z večjo intenziteto poslovanja v kasnejšem obdobju.
Slovenija v skupini uspešnejših držav pri obvladovanju brezposelnosti
Anketna stopnja brezposelnosti ILO je bila v oktobru v območju evra pri 8,4 %, kar je bilo nekoliko manj kot v septembru (8,4 %). V Sloveniji se je, nasprotno, povečala za 0,2 odstotne točke na 4,9 %. Glede na isti mesec lani je bila v Sloveniji višja za 0,5 odstotne točke, v območju evra za 1 %. Med najbolj uspešnimi članicami so bile Belgija (-0,1 o.t.), Malta (+0,3 o.t.), Francija (+0,3 o.t.) in Poljska. Pri zadnji se je stopnja brezposelnosti povečala prav toliko kot v Sloveniji, za 0,5 o.t.
BDP v 3. četrtletju zaradi potrošnje nad pričakovanji
Pričakovan odboj BDP v 3. četrtletju je bil precej nad pričakovanji. Pomembno sliko poda primerjava medletnega gibanja, ki kaže, da je slovenski BDP v 1. in 2. četrtletju upadel za 1,7 oziroma za 1,6 % bolj kot v povprečni članici EU-27 (mediana), medtem ko je bila ta sprememba v 3. četrtletju v Sloveniji ugodnejša, in sicer je bil padec v Sloveniji nižji za 1,5 odstotne točke. Z drugimi besedami: BDP v Sloveniji je bil v 3. četrtletju medletno nižji za 2,6 %, v povprečni članici EU (22 članic, ker 5 še ni objavilo BDP) pa za 4,1 %. Velika medletna padca sta beležili sredozemski turistični destinaciji Hrvaška in Malta, kjer je bil padec BDP na medletni ravni še pri 10 %. Litva je beležila skoraj nespremenjen BDP na letni ravni, medtem ko je bil ta na Poljskem in v Estoniji medletno nižji za 1,8 %.
Končna potrošnja države je bila v 3. četrtletju v Sloveniji višja za 1,4 % (v EU-22 za 1,1 %), medtem ko je bila potrošnja gospodinjstev v Sloveniji medletno le za 0,9 % nižja (EU-22: -3,7 %). To je bilo povezano predvsem z uvedbo turističnega vavčerja. Pri investicijah v osnovna sredstva je velik padec zalog prispeval k padcu za 20 % v Sloveniji (EU-22: -5,5 %), medtem ko so bile investicije, očiščene zalog, medletno v Sloveniji nižje le za 1,8 %, v EU-22 za 3,2 %. Padec je bil posledica manjših nakupov strojev in opreme, medtem ko se je gradbeništvo krepilo. Izvoz blaga in storitev je bil v Sloveniji medletno nižji za 9,5 %, kar je bilo nekoliko več kot v EU-22 (-8,8 %) in izvira predvsem iz večjega padca pri storitvah izvoza potovanj.
Zelo pomemben podatek v povezavi z BDP nam podaja tudi pogled na sredstva za zaposlene, ki predstavljajo polovico BDP (dohodkovna struktura BDP). V 3. četrtletju 2020 so bila višja (nominalno, realnega podatka ni na voljo) v Sloveniji za 1,3 %, v območju evra pa nižja za 0,9 %. Rast sredstev za zaposlene je bila visoka še v Litvi, Latviji in na Švedskem.
Več v prilogi
Dogodki v tekočem tednu: oktobrska industrijska proizvodnja v Sloveniji
Semafor napovedi