Več kot polovica presežka v plačilni bilanci na račun Nemčije

Presežek tekočega računa pri 6,7 % BDP v 2019

V letu 2019 je presežek tekočega računa po podatkih Banke Slovenije (plačilna bilanca) znašal 3,2 mrd EUR, kar je bilo za 566 mio EUR več kot v letu 2018. Bolj kot presežek menjave blaga (povečanje za 204 mio EUR) se je povečal presežek menjave storitev (za 338 mio EUR). Primanjkljaj primarnih dohodkov se je glede na leto prej zmanjšal za 122 mio EUR, primanjkljaj sekundarnih dohodkov pa povečal za 98 mio EUR. Po državah smo imeli v letu 2019 največji presežek na tekočem računu z Nemčijo (1,2 mrd EUR oz. 54 %), Hrvaško (623 mio EUR), Francijo (476 mio EUR),Rusijo (267 mio EUR) ter Srbijo (263 mio EUR), največji primanjkljaj pa z Avstrijo (500 mio EUR), in sicer predvsem zaradi velikega uvoza industrijskih izdelkov, ki se uporabljajo v slovenski predelovalni dejavnosti, in trgovskih izdelkov za splošno rabo.

Slovensko gradbeništvo v tujini vsaj v 2019 uspešnejše kot tujci pri nas

Presežek storitvene menjave je v letu 2019 znašal 3 mrd EUR, kar je za 338 mio EUR več kot v letu 2018. Pri tem se je najbolj povečal presežek gradbenih storitev (gradbena dela slovenskih podjetij, opravljena v tujini glede na dela tujih gradbenikov pri nas), pred presežki storitev predelave blaga, telekomunikacijskih storitev ter potovanj. Najvišji pozitivni saldo so dosegle transportne storitve in potovanja (oboje po 1,4 mrd EUR). Izvoz vseh storitev se je v letu 2019 glede na predhodno leto povečal za 7,1 %, uvoz pa za 4,3 %.

Tujci nam 800 mio EUR, mi njim 20-krat manj

Domače neposredne naložbe v tujini so se v zadnjih dvanajstih mesecih povečale za 126 mio EUR kot posledica povečanja reinvestiranih dobičkov (41 mio EUR) in lastniškega kapitala (35 mio EUR) ter na drugi strani povečanega neto financiranja tujih povezanih družb (50 mio EUR). To pomeni, da so slovenska podjetja na tuje trge vložila 35 mio EUR dodatnega kapitala, kar je po naši oceni nizka vsota, ki ne pomeni velike podpore pri prodoru na izvozne trge. Tuje neposredne naložbe so se v zadnjih 12 mesecih povečale za 80 mio EUR. Večina letnega povečanja izvira iz lastniškega kapitala (1,1 mrd EUR) in reinvestiranih dobičkov (0,3 mrd EUR), medtem ko se je neto dolg do tujih lastnikov znižal za 0,6 mrd EUR. Večino tujih investicij, merjenih po vrednosti, predstavlja prodajo slovenskih podjetij tujim lastnikom, torej le zamenjavo lastništva.

Dogodki v prihodnjem tednu: trg dela in razpoloženje slovenskih potrošnikov

 

 

 

 

 

 

Semafor napovedi

 

 

 

 

Več v prilogi