Slabša pričakovanja ameriške industrije odpirajo pot k novem premirju
Skoraj najpomembnejša objava v tekočem tednu je bila torkova objava indeksa ameriških nabavnikov ISM, ki je bil prvič po treh letih pod 50, kar nakazuje na prihodnje krčenje ameriške industrijske proizvodnje. Med posameznimi segmenti vprašalnika so bili ameriški nabavniki, podobno kot v Evropi in drugje, najbolj pesimistični pri novih naročilih, pri čemer naj bi se skrčil tako prihodnji uvoz kot izvoz izdelkov. Med 18 dejavnosti jih je 9 poročalo o rasti, in sicer pohištvena, prehrambna, pijačarska, tobačna, naftna industrija, premogovništvo, nekovinski materiali in strojegradnja. Dejavnosti, ki so poročale o krčenju so bile tesktilna, usnjarska industrija, proizvodnja kovinskih izdelkov in transportne opreme, kovinska industrija, plastika in guma, papir in elektroindustrija. Objava tega podatka je po naši oceni povečala verjetnost, da bo ameriški predsednik poskušal poiskati vnovično pot do nekega kompromisa s kitajsko stranjo, saj mu drugih orodij za stimuliranje domačega gospodarstva primanjkuje. Stanje v gospodarstvu pa je v ZDA običajno tisto, kar šteje za ameriške volivce.
Evropske družbe vse bolj kolateralne žrtve spopada dveh imperijev
Zadnja kitajska najava o dvigu carin na ameriški izvoz na Kitajsko bi poleg ameriških proizvajalcev močno prizadel tudi evropske, med drugim tiste, ki imajo tovarne na ameriških tleh ter določene tipe vozil izvažajo tudi na Kitajsko. To so BMW, Volvo, Mercedes in Daimler. Pri glavnini teh vozil je sicer vgrajeno precej manj slovenske dodane vrednostjo kot denimo na evropskem kontinentu. Carinska vojna prehaja v valutno, saj je kitajski juan po prebitju meje 7 juanov za 1 dolar zdaj na trgu vreden le še 7,15 (toliko več juanov je potrebno odšteti za 1 dolar), pri tem pa izgublja vrednost tudi proti evru. Ker med EU in Kitajsko ni novih carin, to povzroča, da je uvoženo kitajsko blago vse bolj konkurenčno na evropskih trgih, ter v določenih industrijah ustvarja velike cenovne pritiske. Tako EU ostane le možnost zaščite določenih industrij pred temi vplivi, kar odpira pot do tožbe Kitajske pred WTO. Druga pot je ameriška: uvedba carin ali drugih trgovinskih zaščit (kvote), med mehkimi načini velja omeniti še spremembo standardov.
Dogodki v prihodnjem tednu: odločitev ECB
V ponedeljek, 9. 9., bo objavljenih nekaj svežih anket nabavnih menedžerjev (globalni predelovalci bakra, aluminija in železa). Prav tako bodo na voljo julijski podatki o uvozu in izvozu blaga v Sloveniji. Dan kasneje (10. 9.) bo objavljen julijskih indeks industrijske proizvodnje. V četrtek, 12. 9., bodo vse oči uprte v odločitev ECB, predvsem pa tudi v njene nakazane prihodnje ukrepe. Pričakovanja so kar velika, saj naj bi depozitno obrestno mero (po kateri pri njej denarne presežke nalagajo poslovne banke iz območja evra) pomaknile še bolj v rdeče (na -0,5 %). V petek, 13. 9., bo Banka Slovenije predstavila julijske podatke o zunanjem dolgu in plačilni bilanci (znotraj tega bo zanimiv pogled na trende v storitveni menjavi). V ZDA bo razkrit Michigenski potrošniški sentiment, ki naj bi pokazal še bolj optimistično naravnanost ameriških potrošnikov.
Semafor napovedi Napoved 1: 30-odstotna verjetnost za brexit brez dogovora v oktobru 2019 (20 o. t. nižja). Napoved 2: 80-odstotna verjetnost za povprečno rast cen v 2019 pri 1,9 % - 2,0 % (nespremenjeno). Napoved 3: 60-odstotna verjetnost za uvedbo ameriških carin na določene evropske izdelke do konca 2019 (20 o. t. nižja).
Več in podrobneje v prilogi