Hitrejša rast slovenskega gospodarstva od držav evro območja in nižja od rasti višegrajske skupine ob boljši uvrstitvi na lestvici konkurenčnosti so eni izmed pozitivnih signalov v letošnjem prvem polletju. Boljše razpoloženje gospodarstva, višja menjava, krepitev turizma, zračnega in pomorskega prometa, so svetle točke slovenskega gospodarstva, ki pripomorejo k krepitvi trga dela in vzpostavitvi boljših osnov za vnaprej. K izboljševanju obetov bodo prispevale tudi nizke cene nafte, še vedno ugodni pogoji financiranja, izboljševanje razmer na trgu dela ter krepitev zaupanja. Vendar to še zdaleč ve bo dovolj. Slovenija mora narediti še mnogo strukturnih ukrepov tako na področju staranja prebivalstva, zdravstva, podjetniškega okolja za podjetja, zadolževanja države.
Slovenija se je v poročilu o svetovni konkurenčnosti 2015-2016 (WEF) med 140 državami uvrstila na 59. mesto. To je najvišje mesto v zadnjih štirih letih. Najslabšo oceno je dobila na področju razvitosti finančnega trga in v sklopu pri ocenjevanju dostopa do posojil, najboljšo na področju zdravstva in izobraževanja. V kolikor se primerjamo z višegrajskimi državami je Slovenija izgubila več mest glede na obdobje pred petimi leti. Češka in Poljska sta zdaj pred nami za 28 oziroma 18 mest, Slovaška in Madžarska malo zaostajata. Izboljšali so se vsi trije sklopi pri lestvici konkurenčnosti: osnovni indikatorji, indikatorji učinkovitosti, indikatorji inovativnosti in sofisticiranosti. Več v Tekočih ekonomskih gibanjih.
Izpostavljamo še nekaj glavnih poudarkov iz revije:
· Cenovne škarje v prid slovenski industriji
· Osnovna obrestna mera še naprej negativna
· Najhitrejša rast plač v financah
· Dobra turistične sezona in porast gostincev
· Cene kmetijskih surovin v znamenju nafte
· Industrija se krepi
· Poletni meseci usodni za gradbeništvo
· Krepitev transporta