37. teden 2026
Krepitev proizvodnje motornih vozil
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih sedmih mesecih leta 2026 v Sloveniji po prvi oceni in podatkih z izločenim vplivom koledarja, medletno višja za 0,7 %. Rast je v celoti izvirala iz okrepljene rasti proizvodnje v predelovalni dejavnosti, ki je v prvem 7-mesečju porasla za 2,5 %, od tega v juliju medletno za 4,5 %. V obdobju med majem in julijem 2026 (3-mesečno povprečje) je proizvodnja v predelovalni dejavnosti glede na enako obdobje predhodnega leta porasla za 4 %, kar predstavlja najugodnejše proizvodne trende po zadnjem četrtletju 2022. V omenjenem obdobju je upadla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo (za odstotek). K temu je prispeval padec proizvodnje energentov (-8,3 %, nižja proizvodnja električne energije), medtem ko je proizvodnja surovin (vhodne kmetijske surovine v živilski industriji, osnovne kemikalije, kovine ipd.) porasla za odstotek. Proizvodnja proizvodov za široko rabo je porasla za 2,5 %. K temu je prispevala večja proizvodnja netrajnih proizvodov (+4,6 %; živila, zdravila itn.). Padec je bil medtem prisoten pri proizvodnji trajnih proizvodov za široko rabo (-3,6 %; pohištvo, gospodinjske naprave ipd.). Visoka, desetinska rast je bila prisotna pri proizvodnji proizvodov za investicije (stroji in naprave, motorna vozila ipd.). Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (zdravila, letala, elektronski in optični izdelki) in srednje visoko tehnoloških proizvodov (električne naprave, motorna vozila ipd.) je bila v istem obdobju višja za 6,2 %. Proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (izdelki iz gume in plastičnih mas, stekla, kovin ipd.) je porasla za 3 % in proizvodnja nizko tehnoloških izdelkov za odstotek. Vir: Statistični urad RS
Drugo zaporedno zvišanje obrestnih mer ob pospešitvi inflacije
ECB je v septembru po pričakovanjih zvišala ključne obrestne mere na drugem zaporednem zasedanju Sveta ECB. Depozitna obrestna mera (2,5 %), obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja (2,65 %) in obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila (2,9 %) so višje za 0,25 o. t. Odločitev Sveta ECB za zvišanje obrestnih mer ni presenetljiva glede na pospešitev inflacije, ki je avgusta ob višjih cenah naftnih derivatov, zemeljskega plina in električne energije porasla najbolj po septembru 2023. Nadaljevanje konflikta na Bližnjem vzhodu, s vplivom na energetski transportni koridor skozi Hormuško ožino, povečuje verjetnost za postopen prenos višjih cen energentov v višje cene izvajalcev storitev. Negotovost v regiji ostaja precejšnja, pri čemer zadnji razvoj dogodkov v Jemnu (zavzetje strateško pomembnega pristaniškega mesta) povečuje verjetnost za večji vpliv jemenskih hutijevcev na ladijski promet skozi Adenski zaliv in Rdeče morje. To bi ob morebitnem zaprtju ožine Bab El Mandeb podražilo transportne stroške in podaljšalo dobavne poti. Vztrajanje ponudbenih šokov, zlasti na energetskem trgu, ob sočasnem okrevanju proizvodnje in agregatnega povpraševanja v območju evra, povečuje pričakovanja glede zaostritve monetarne politike v območju z evrom. Vir: ECB
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?