Razvita gospodarstva in še posebej države srednje in vzhodne Evrope bodo zaradi večje uvozne odvisnosti od energentov (pretežno fosilnih goriv) beležilo verjetno nizko rast. Veleprodajne cene nafte in zemeljskega plina bodo še naprej krojile gospodarske trende v državah uvoznicah energentov.

Države zahodnega Balkana naj bi v 2023 ušle recesiji. V državah zahodnega Balkana, kamor vštevamo območje bivše Jugoslavije, brez Slovenije in Hrvaške ter še Albanijo, naj bi se realna rast BDP v 2023 umirila s 3 % na 1,9 %, pri čemer naj bi po rasti izstopali Kosovo (+3,3 %) in Črna gora (+3,0 %).

Na GZS deluje Inštitut za strateške in gospodarske raziskave (ISGR), namenjen najzahtevnejšim analizam in modeliranju dolgoročnih scenarijev gospodarskih gibanj.

Povišana inflacija zmanjšuje realne dohodke in s tem zasebno potrošnjo, ki je bila doslej najpomembnejši steber rasti Višegrajskih držav po pandemiji. Cene energije bodo ostale visoke, kar bo po naši oceni preprečevalo hiter odboj gospodarske rasti.

OECD ocenjuje, da se bo gospodarska rast v evro območju upočasnila s 3,1 % v 2022 na 0,3 % leta 2023.

Kljub visokem pomenu evropskih trgov za izvoz slovenskega blaga, se je v zadnjem desetletju izvoz v povprečju hitreje povečal v Ameriko (+12 %), Afriko (+9 %), Azijo (+9 %) in Oceanijo (+6 %). Izvoz v Evropo je porasel v povprečju za 5,1 % na leto.

Potencialni razpleti treh trenutno največjih vprašanj, s katerimi se ukvarja gospodarstvo, bodo narekovali gibanje cen surovin in gospodarskih trendov.

Izzivi dobavljivosti in cene so zajeli tudi trg električne energije. Enostavnih rešitev ni na vidiku.

Poleg dveh večjih tveganj - recesije zaradi energetske krize ter višje inflacije od pričakovane, so na vidiku tveganja šibke rasti Kitajske zaradi politike ničelne tolerance do okužb s covidom-19, prehranska negotovost ter dolžniška kriza.

Geopolitična tveganja narekujejo trende cenam energentov in hrani.