Šest gospodarstev zahodnega Balkana, držav bivše Jugoslavije, izvzemši Slovenijo, naj bi beležilo precej različno dinamiko gospodarskega odboja, ki bo odvisna tako od dinamike cepljenja kot od pogojev zadolževanja na mednarodnih trgih in razpoložljivosti EU sredstev. >

Vrednost opravljenih gradbenih del je kljub izzivom epidemije covid-19 ostala na podobni ravni kot v predhodnem letu. Gradbeništvo je v letu 2020 izkazalo za 0,5 % manj čistih prihodkov od prodaje, dobiček je bil nižji za 14,2 %. V naslednjih letih lahko pričakujemo višjo rast gradbenih del, skladno z rastjo javnih investicij in ob podpori EU sredstev v zasebnem sektorju.

Višje in hitrejše trošenje bo privedlo do višje gospodarske rasti ter vsaj do začasno višje inflacije ob hitrejšem povpraševanju in omejeni ponudbi. Delež prihrankov v globalnem gospodarstvu se je v letu 2020 močno povečal zaradi nezmožnosti trošenja, a to odpira vrata velikemu in hitremu povečanju zasebne potrošnje, kar pričakujemo v drugem polletju 2021. Prihranki bodo v letih 2021 in 2022 še vedno presegli raven izpred pandemijo.

Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 55 % potreb po energiji, glavnino uvoza so predstavljali predvsem naftni derivati in plin. Pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo je znašala 92,6 %.

Razbremenitve najvišje pri dohodku iz dela, predvsem pri strokovnih in vodstvenih delavcih.

Obeti za rast relativno trdni, tudi zaradi rasti infrastrukturnih projektov.

Tudi brez zakonske možnosti odloga kreditnih obveznosti do financiranja.

K okrevanju višegrajskih gospodarstev naj bi od leta 2021 naprej znatno pripomogel velik priliv transferjev EU, zlasti iz sklada EU za instrumenta Next Generation EU (NGEU).

Velike razlike v poslovanju poslovnih subjektov kot posledica epidemije v 2020. 70 % storitvenih in 60 % industrijskih podjetij je v lanskem letu beležilo padec prodaje.