Negotovosti, povezane s cenami materialov, ključne za ekonomsko izvedbo projektov.

Obeti za prihodnje leto so dobri, a so razmere še vedno zelo kompleksne. »Razmere na trgu surovin ostajajo zahtevne in še ne izkazujejo stabilnih obetov. Medtem ko se cenovni skoki umirjajo, ob sicer še vedno izkazanem trendu nadaljnje rasti, pa se povečuje tveganje razpoložljivih surovin primerne kvalitete.

Ob ponovnem odprtju gospodarstev je hitro naraščanje povpraševanja dvignilo cene ključnih surovin. Napetosti v oskrbovalnih verigah, ki jih je povzročila pandemija, so povečale pritiske na stroške. Seznanite se tudi z 10 ključnimi podatki o Sloveniji.

V letu 2021 bo velik pritisk višjih cen surovin in materiala na izkazano dodano vrednost podjetij. V 2020 so družbe v mnogih panogah beležile zgodovinsko najvišje marže. V 2021 pričakujemo padec bruto marže, a zaradi rasti povpraševanja še vedno krepko rast dodane vrednosti.

Preverite scenarije sprejemljivih cen pri kupcih in možnosti dobave energentov od trgovcev z energenti.

Šest gospodarstev zahodnega Balkana, držav bivše Jugoslavije, izvzemši Slovenijo, naj bi beležilo precej različno dinamiko gospodarskega odboja, ki bo odvisna tako od dinamike cepljenja kot od pogojev zadolževanja na mednarodnih trgih in razpoložljivosti EU sredstev. >

Vrednost opravljenih gradbenih del je kljub izzivom epidemije covid-19 ostala na podobni ravni kot v predhodnem letu. Gradbeništvo je v letu 2020 izkazalo za 0,5 % manj čistih prihodkov od prodaje, dobiček je bil nižji za 14,2 %. V naslednjih letih lahko pričakujemo višjo rast gradbenih del, skladno z rastjo javnih investicij in ob podpori EU sredstev v zasebnem sektorju.

Višje in hitrejše trošenje bo privedlo do višje gospodarske rasti ter vsaj do začasno višje inflacije ob hitrejšem povpraševanju in omejeni ponudbi. Delež prihrankov v globalnem gospodarstvu se je v letu 2020 močno povečal zaradi nezmožnosti trošenja, a to odpira vrata velikemu in hitremu povečanju zasebne potrošnje, kar pričakujemo v drugem polletju 2021. Prihranki bodo v letih 2021 in 2022 še vedno presegli raven izpred pandemijo.

Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 55 % potreb po energiji, glavnino uvoza so predstavljali predvsem naftni derivati in plin. Pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo je znašala 92,6 %.

Razbremenitve najvišje pri dohodku iz dela, predvsem pri strokovnih in vodstvenih delavcih.