Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 55 % potreb po energiji, glavnino uvoza so predstavljali predvsem naftni derivati in plin. Pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo je znašala 92,6 %.
Razbremenitve najvišje pri dohodku iz dela, predvsem pri strokovnih in vodstvenih delavcih.
Obeti za rast relativno trdni, tudi zaradi rasti infrastrukturnih projektov.
Tudi brez zakonske možnosti odloga kreditnih obveznosti do financiranja.
K okrevanju višegrajskih gospodarstev naj bi od leta 2021 naprej znatno pripomogel velik priliv transferjev EU, zlasti iz sklada EU za instrumenta Next Generation EU (NGEU).
Velike razlike v poslovanju poslovnih subjektov kot posledica epidemije v 2020. 70 % storitvenih in 60 % industrijskih podjetij je v lanskem letu beležilo padec prodaje.
Različna cepiva bodo do sredine leta 2021 dostopna širšemu prebivalstvu, kar bo omogočilo normalizacijo gospodarskih razmer.
Finančni nasvet in izziv za poslovodstvo si preberite v članku Glas gospodarstva. Gostinstvo s padcem, trgovina z rastjo.
Okrevanje Zahodnega Balkana bo v 2021 močno odvisno od investicijskih vlaganj, turizma in domače potrošnje. Pandemija covida-19 je Zahodni Balkan potisnila v globoko recesijo, z upadanjem domačega in tujega povpraševanja, skupaj z motnjami v oskrbovalnih verigah. Tako naj bi se BDP Zahodnega Balkana leta 2020 znižal za 4,8 %, v 2021 pa porasel za 3,5 % (IMF). Drugi, močnejši val pandemije, upočasnjuje gospodarsko okrevanje v regiji. Omejitve potovanj in ukrepi za socialno distanciranje so prav tako zmanjšali rast v tistih državah, ki so bolj odvisne od turizma. Turizem naj bi bil ob zelo nizki osnovi v 2020 ključnega pomena za okrevanje v 2021, pričakuje se tudi rast v gradbeništvu.