Slovenia's GDP in the Q1 2022 was 0.8% higher in real terms than in the previous quarter (seasonally and calendar adjusted), which is a significant slowdown compared to the growth we have been accustomed to since the beginning of 2021. Nevertheless, growth can be described as extremely high, as it followed a 5.3% quarterly growth in the Q4 2021, and such growth is usually followed by a decline. Growth of 0.8% was also higher than in the EU-27 (+0.4%) and four times higher than our estimate (+0.2%). Quarterly growth was high in many European countries (Romania: + 5.2%, Portugal: + 2.6%, Austria: + 2.5%, Poland: + 2.4%, Latvia: + 2.1%) and that shows the March invasion of Ukraine has not yet had a major economic impact. The key reason was the strong growth in the European service sector.

Slovenski BDP je bil v 1. četrtletju 2022 realno višji za 0,8 % glede na predhodno četrtletje (desezonirano), kar je znatna upočasnitev glede na rasti, ki smo jih bili vajeni od začetka leta 2021. Kljub temu lahko označimo rast kot izjemno visoko, saj je sledila 5,3-odstotni četrtletni rasti v zadnjem četrtletju 2021, in takšnim rastem običajno sledi padec. 0,8-odstotna rast je bila prav tako višja kot v EU (+0,4 %) in 4-krat višja od naše ocene (+0,2 %).

Cene surovin so bile v prvem četrtletju 2022 precej nestanovitne, vendar so še naprej pretežno naraščale zaradi negotove ponudbe. Glavna tveganja pri napovedi cen surovin so odvisna od trajanja vojne v Ukrajini in resnosti motenj blagovnih tokov, s ključnim tveganjem, da bi lahko bile cene surovin višje dlje časa, kar bi omejilo povpraševanje.

Nov četrtletni prikaz "Zahodni Balkan - Tekoča ekonomska gibanja v številkah, maj 2022 vsebuje glavne ekonomske in gospodarske kazalce za šest držav Zahodnega Balkana z napovedmi do leta 2024.

Svetovni proizvodni indeks PMI (JP Morgan) se je aprila (52,2) ponovno nekoliko znižal glede na marec (52,9) in je dosegel najnižjo vrednost po avgustu 2020. Indeks tekoče proizvodnje (»output«) je upadel pod 50 (48,5), kar pomeni, da se je aprila svetovna proizvodnja znižala, in sicer predvsem zaradi situacije na Kitajskem. Brez upoštevanja le-te se je indeks svetovne proizvodnje celo nekoliko povzpel, in sicer na 53,2. Tekoča proizvodnja se je v ZDA okrepila na 9-mesečno najvišjo vrednost, upočasnitev rasti v območju evra pa se je nadaljevala. Mednarodna trgovina se je skrčila drugi zaporedni mesec, in sicer predvsem na Kitajskem, deloma tudi v Nemčiji, Franciji in na Japonskem. Med večjimi svetovnimi gospodarstvi je bilo največ optimizma prisotnega v ZDA, Avstraliji, Kanadi in območju evra (znotraj tega na Nizozemskem in v Franciji), največ pesimizma v industriji pa je bilo na Kitajskem in delno v Mehiki. V državah ASEAN se je razpoloženje okrepilo (rast s 51,7 na 52,8), pri čemer je po optimizmu izstopal Singapur (58,1). Med sedmimi državami te skupine so obstajale razlike v obsegu zajezitvenih ukrepov, v povprečju pa so bili ti ukrepi blažji, kar je okrepilo delovno prisotnost zaposlenih. Vir: JP Morgan, S&P Global.

April’s consumer prices (CPI) increased by 2.6% in one month, which was much higher than we expected (+0.9%). Higher prices of food (by 2.9%) and holiday packages (by 19.2%) contributed the most to rising monthly inflation, 0.5 percentage points each. In the group of food, prices of oil and fats increased the most (by 7%), followed by meat (by 6.3%), vegetables (by 5.2%) and bread and cereal products (by 2.9%). Electricity was also more expensive than in the previous month (by 11.6%), contributing 0.3 percentage points to inflation. Rising prices of clothing and footwear (by 3.8%) increased headline inflation by additional 0.3 percentage points. 0.2 percentage points were added by more expensive liquid fuels (by 20.4%).

V aprilu so se v primerjavi s prejšnjim mesecem cene življenjskih potrebščin (ICŽP) zvišale za 2,6 %, kar je bilo precej več od naših pričakovanj (+0,9 %). K mesečni inflaciji so največ, vsak po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 %) in počitniških paketov (za 19,2 %). V skupini hrane so se najbolj podražili olje in maščobe (za 7 %), meso (za 6,3 %), zelenjava (za 5,2 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 %). Dražja kot prejšnji mesec je bila tudi električna energija (za 11,6 %), ki je k inflaciji prispevala 0,3 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,3 odstotne točke, so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 %). 0,2 odstotne točke so dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 %).

Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je v aprilu znašala 4,3 odstotne točke in je bila za 2,7 odstotne točke višja kot prejšnji mesec (1,6 odstotne točke). K zvišanju so prispevale višje vrednosti kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), med potrošniki (za 1,1 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,6 odstotne točke), medtem ko je bil vpliv kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu rahlo negativen (za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke). Vir: Statistični urad RS.

The economic sentiment indicator in Slovenia stood at 4.3 percentage points in April and was 2.7 percentage points (p.p.) higher than in the previous month (1.6). Indicator was higher due to higher value of confidence indicators in services (by 1.3 p.p.), consumer sentiments (by 1.1 p.p.) and retail trade (by 0.6 p.p.). The impact of confidence indicators in manufacturing and construction was slightly negative (by 0.1 and 0.2 p.p., respectively). Source: Statistical Office of the Republic of Slovenia.

Zagotovite si ključne podatki o slovenskem gospodarskem okolju v 2021 in napovedih za leto 2022.