Gospodarska rast Slovenije naj bi leta 2025 znašala 1,8 %, kar je precej nižje od dolgoletnega povprečja (2,9 %) in tudi nižje od jesenske napovedi GZS (2,5 %). Glavni razlog za znižanje je bil presenetljiv padec BDP v 1. četrtletju 2025 (–0,7 % medletno), ki je močno vplival na letno osnovo. Glavni razlogi za odstopanje od prejšnjih napovedi so: šibkejši trg dela, nižja investicijska aktivnost, geopolitična negotovost (carinske vojne, Trumpova politika), višje cene energentov v Sloveniji ter znižanje kohezijskih sredstev EU.

Cene surovin in energentov (Svetovna banka) so se za evrske kupce v juniju prvič v zadnjih 5-ih mesecih podražile, in sicer za 3,2 %. K temu so v pomembni meri prispevale dražje energetske surovine (+7,4 %), katerih cene so porasle prvič po januarju 2025. Tretja zaporedna mesečna rast cen je bila prisotna pri plemenitih kovinah (za pol odstotka). Cene ne energetskih surovin so četrti mesec zapored upadle (-3 %), k čemer je prispeval pospešen padec cen kmetijskih surovin (-4,8 %), zlasti za pripravo pijač (za desetino) in prehranskih surovin (-3,5 %). Padec cen ne energetskih surovin je ublažila 5-odstotna rast cen umetnih gnojil. Cene kovin in mineralov so zmerno upadle (pol odstotka). Dve petini porasta cen svetovnih surovin je za evrske kupce ublažil močnejši evro (+2 %) napram ameriškemu dolarju, ki se je okrepil peti mesec zapored in bil najmočnejši po oktobru 2021.

V prvih 4-ih mesecih leta 2025 je obseg pristaniškega blagovnega prometa (merjen v tonah) za 6,4 % presegel obseg iz enakega obdobja lanskega leta. To je posledica 14-odstotne rasti pretovora velikih kontejnerjev, 13-odstotne rasti pretovora motornih vozil, 8-odstotne rasti pretovora suhega razsutega tovora, k čemer je prispeval zlasti porast pretovora premoga, in 7-odstotne rasti pretovora drugega generalnega tovora. Količina tekočega razsutega pretovora je upadla za 11 % in odraža predvsem manjšo količino pretovora naftnih derivatov. Pri tem je potrebno tudi izpostaviti, da je učinek osnove pomembno prispeval k opisani rasti, saj so ladje zamujale z dostavo blaga v letu 2024 zaradi situacije v Rdečem morju, vendar predvsem na področju blaga z nižjo dodano vrednostjo (suhi razsuti tovor). Obseg pretovora je bil tako v prvih štirih mesecih leta 2025 še vedno za 1,4 % nižji kot v enakih mesecih leta 2023.

V prvih 4-ih mesecih leta 2025 je bila v Sloveniji proizvodnja v predelovalnih dejavnostih glede na enako obdobje predhodnega leta (podatki z izločenim vplivom koledarja) nižja za 2,4 %, od tega v aprilu že za 3,6 %. To predstavlja drugi največji padec v zadnjih 11-ih mesecih. Pogled na dinamiko po oddelkih (2-številčna dejavnost; podatki so originalni, saj prilagojeni za koledar niso dosegljivi) razkriva, da je bila v prvih 4-ih mesecih glede na enako lansko obdobje visoka rast prisotna v pridobivanju kamnin in rudnin (+28,5 %), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za desetino) in proizvodnji kemičnih izdelkov (+7,2 %). S padci so se soočali v proizvodnji usnja (za tretjino), proizvodnji drugih vozil in plovil (-28,2 %), proizvodnji motornih vozil (za šestino), tiskarstvu (-12,6 %), proizvodnji oblačil, pijač in računalnikov (vse za desetino) ter proizvodnji kovinskih izdelkov (-7,2 %). Vir: Statistični urad RS

V prvem četrtletju 2025 je obseg BDP (podatki prilagojeni za sezono) v območju evra po tretji oceni porasel za 0,6 % (prva ocena: +0,4 %; druga ocena: +0,3 %). K temu je prispevala precejšnja pozitivna revizija gospodarske rasti na Irskem (+10 %; predhodna ocena: +3,2 %) in v Nemčiji (+0,4 %; predhodna ocena: +0,2 %). Največji prispevek k rasti BDP je izviral iz porasta bruto investicij podjetij in pozitivnega neto izvoza, kar pripisujemo večjemu izvozu in predčasnim dobavam blaga v ZDA pred napovedano uvedbo carinskih dajatev. Vir: Eurostat

Majska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra nakazuje na rahlo podpovprečno gospodarsko rast (49,5), ki naj bi bila najpočasnejša v zadnjega pol leta. K temu je prispevala podpovprečna rast v storitvah (49), medtem ko se je rast v industriji (49,4) nekoliko izboljšala, vendar je ostala pod dolgoletnim povprečjem. K temu je prispeval četrti zaporedni mesečni padec novih naročil v storitvenem sektorju. Nasprotno v industriji prvič v zadnjih treh letih ni prišlo do padca novih naročil. Padec v storitvenem sektorju je posledica dviga zadržanosti do potrošnje domačih gospodinjstev, medtem ko je dinamika v industriji povezana z rastjo dobav v ZDA zaradi povečanja zalog in nižjih cenah energentov. Morebiten zastoj napredka v trgovinskih pogajanjih z ZDA bi ob dodatno povečani zunanjetrgovinski negotovosti utegnil kratkoročno ponovno prispevati k padcu razpoloženja v industriji. Vir: HCOB

Realni BDP je v 1. četrtletju 2025 v Sloveniji po podatkih prilagojenih za sezono in koledar, glede na predhodno četrtletje po prvi oceni presenetljivo upadel, in sicer za 0,8 %. To predstavlja prvi četrtletni padec v zadnjih treh četrtletjih in največji padec v zadnjih 4-ih letih. Glede na enako obdobje v preteklem letu je prav tako prišlo do padca realnega BDP (-0,8 %), do katerega je prišlo prvič v zadnjih 4-ih letih, kar je bilo bistveno slabše od pričakovanj o 2-odstotni (Analitika GZS) oz. 1,9-odstotni rasti (Focus Economics). Skromna rast je bila na letni ravni prisotna pri domači potrošnji gospodinjstev (+0,4 %), kar ob visoki rasti realnih dohodkov lahko pomeni le visoko zvišanje stopnje varčevanja ali pa je podatek o rasti podcenjen. K nizki rasti je prispevala nadaljnja rast potrošnje polproizvodov (+2,5 %) in storitev (+1,6 %). Rast je medtem oklestil padec potrošnje netrajnih proizvodov (-2,5 %; sem spadajo hrana, pijača in drugi pokvarljivi izdelki, kar je zelo nenavadno) in trajnih proizvodov (-2 %). Potrošnja države je bila v zadnjem lanskem četrtletju višja za 2,6 %, kar predstavlja najnižjo rast v zadnjem letu in pol. To je bilo pričakovano glede na zmanjšanje učinka nizke osnove ob lanskoletni uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka. Visok padec se je nadaljeval pri bruto investicijah v osnovna sredstva (-5 %), ki so upadle četrto četrtletje zapored. Negativno je k rasti BDP prispeval minimalen padec izvoza blaga (-0,2 %) ob sočasni nadaljnji rasti uvoza blaga (za odstotek več). Izvoz storitev se je upočasnil in je dosegel le 2-odstotno rast, kar pripisujemo manjšemu izvozu gradbenih in turističnih storitev (prenočitve tujih gostov v Sloveniji). Na povišanje rasti uvoza storitev (+7,7 %), ki je bila najvišja v zadnjih dveh letih pol, je prispeval večji uvoz IKT in ostalih poslovnih storitev. Padec BDP je ublažilo povečanje zalog, katerih ocena pa je manj zanesljiva in verjetno podcenjena, precej podobno, kot se je nedavno zgodilo pri ameriškem BDP. Vir: Statistični urad RS (1. ocena BDP z dne 15. 5. 2025).