V predelovalni dejavnosti najmanj delovno aktivnih po septembru 2021

V juniju je bilo v Sloveniji približno 942,9 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega je bilo 838,5 tisoč oseb zaposlenih in 104,3 tisoč oseb samozaposlenih (dobra desetina vseh delovno aktivnih). To glede na predhodni mesec predstavlja zmerno povečanje, in sicer za 500 oseb, kar je sezonsko pričakovano, vendar podpovprečno povečanje. V zadnjih desetih letih je v povprečju naraslo za 1.800 oseb, izjema je bil junij 2024, ko se je znižalo za 400 oseb. Prav zaradi tega učinka osnove (šibek junij 2024) se je medletni upad delovnih mest v 2025 znižal s -0,45 % v aprilu in maju na -0,36 % v juniju. V prvi polovici leta 2025 je bilo število delovnih mest glede na enako obdobje leta 2024 nižje za 3,5 tisoč, od tega je najbolj upadlo v predelovalni dejavnosti (4 tisoč oseb manj). V slednji je bilo število delovno aktivnih (207,6 tisoč) najmanjše po septembru 2021. Padec je ublažila rast števila delovno aktivnih v zdravstvu in socialnem varstvu (+2,4 tisoč) ter izobraževanju (+1,3 tisoč). Vir: Statistični urad RS

V predelovalni dejavnosti najmanj delovno aktivnih po septembru 2021

V juniju je bilo v Sloveniji približno 942,9 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega je bilo 838,5 tisoč oseb zaposlenih in 104,3 tisoč oseb samozaposlenih (dobra desetina vseh delovno aktivnih). To glede na predhodni mesec predstavlja zmerno povečanje, in sicer za 500 oseb, kar je sezonsko pričakovan fenomen. V prvi polovici leta 2025 je bilo število delovnih mest glede na enako obdobje leta 2024 nižje za 3,5 tisoč, od tega je najbolj upadlo v predelovalni dejavnosti (4 tisoč oseb manj). V slednji je bilo število delovno aktivnih (207,6 tisoč) najmanjše po septembru 2021. Padec je ublažila rast števila delovno aktivnih v zdravstvu in socialnem varstvu (+2,4 tisoč) ter izobraževanju (+1,3 tisoč). Vir: Statistični urad RS

V 2. četrtletju v gradbeništvu težko pričakovan odboj

Obseg opravljenih del v gradbeništvu v EU-27 (podatki prilagojeni za koledar) je v 2. četrtletju 2025 glede na enako obdobje v preteklem letu porasel za 3 %, kar predstavlja pričakovano vrnitev k rasti po štirih zaporednih predhodnih četrtletnih padcih in najvišjo rast po 1. četrtletju 2022. Najbolj je porasla stavbna gradnja (+5 %), ki je porasla sploh prvič po 3. četrtletju 2022, pri čemer je k odboju slednje prispevalo tudi znižanje ključnih obrestnih mer ECB. Sledi rast gradnje inženirskih objektov (+2,5 %) in povečan obseg opravljenih specializiranih gradbenih del (+2 %). Vir: Eurostat

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• SLOVENIJA: Slovenski potrošnik ostaja previden pri velikih nakupih in nagnjen k varčevanju

• Inflacijska pričakovanja nekoliko navzdol

• Nekoliko nižji razkorak med gibanjem povprečne plače v zasebnem in javnem sektorju

• Nižje cene proizvodov v industriji plastike

• EVROPA: Po treh letih in pol vrnitev k skromni rasti tekoče proizvodnje v območju evra

• Prepolovljen presežek v blagovni menjavi z ZDA

• V 2. četrtletju v gradbeništvu težko pričakovan odboj

• Rast domačih, a padec izvoznih naročil

• SVET: Carinska negotovost spodbudila ameriška podjetja k oblikovanju povečanih zalog dokončanih proizvodov

• Indija z zgodovinsko najvišjo rastjo prodaje v zasebnem sektorju

• Padec cen ladijskih voznin že daljši od dveh mesecev

• Dogodki v tekočem tednu:  gospodarska klima v Sloveniji

Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1. Carine pri izvozu blaga v ZDA
2. Geopolitična tveganja in vlaganja v obrambo
3. Nemški fiskalni paket in njegov pomen za srednjeevropsko regijo
4. Pomanjkanje naročil v proizvodnji
5. Strukturni izzivi v evropski avtomobilski industriji