Februarski podatki o industrijski proizvodnji in blagovnem izvozu so nas nekoliko razočarali. V predelovalnih dejavnostih je bila industrijska proizvodnja medletno nižja za 1,6 %, v prvih dveh mesecih je bila tako nespremenjena (0,1 %). Po 1,8-odstotni rasti v januarju smo pričakovali 2-odstotno rast, ki pa je vsaj po prvi objavi podatkov izostala. Nekoliko bolj podroben vpogled v sektorska gibanja pokaže, da je upadla predvsem proizvodnja v visokotehnološki (-9,4 %) in nizkotehnološki dejavnosti (-1,9 %). V prvi skupini dejavnosti je to posledica nižje proizvodnje v farmacevtski dejavnosti (podatki so sicer zaupni, vendar ta dejavnost predstavlja večji del visokotehnoloških dejavnosti).

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2020 v primerjavi z enakim obdobjem 2019 nominalno povečal skoraj za desetino ali za 716 milijonov EUR in je znašal 8 milijard EUR (v celotnem letu 2020 je bil v primerjavi z letom 2019 višji za 3,8 % ali za 1,1 milijardo EUR). Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali stagnira, tokrat pa so javnofinančni transferji v okviru ukrepov za omilitev socialno-ekonomskih posledic epidemije COVID-19 potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni preprečili.

Gross disposable income of households increased in Q4 2020 by one tenth (+3.8% or EUR +1.1 bn in 2020/2019). In times of crisis, household income falls but large public transfers (through job protection schemes and direct transfers) helped to limit the reduction in labour income in depressed sectors.

Zasebna potrošna in investicije bosta ključna dejavnika pri okrevanju slovenskega gospodarstva v naslednjih letih, pri čemer bo v 2021 zelo pomemben tudi odboj pri izvozu.

Slovensko gospodarstvo je bilo v prvem polletju še vedno za 4,2 % manjše kot v prvem polletjem 2008. Gospodarska rast v preteklem letu pa ni bila 2,9-odstotna, temveč zgolj 2,3-odstotna.

Slovenija je v drugem četrtletju nadaljevala pozitivno dinamiko gospodarske rasti, saj se je BDP medletno povečal za 2,7 %. Ponovno je zabeležila višjo rast od povprečja EU, hkrati pa zaostajamo za rastmi večine Višegrajskih držav. Največji prispevek k rasti so imele predelovalne dejavnosti, ki so v tem času krepile izvozno dinamiko in proizvodnjo ter višja domača potrošnja.

Posebna panožna revija Trgovine vsebuje analizo poslovanja za 2015. Analiza vsebuje tudi pregled mikro in malih podjetij v 2015.

Presežen neto čisti dobiček iz leta 2008.
Trgovske družbe, aktivne v 2015, so povečale neto čisti dobiček za 223,8 mio evrov (na 521,3 mio evrov, iz 297,5 mio evrov v 2014). Neto čisti dobiček trgovcev v 2015 je bil za 75,2 % glede na predhodno leto in za 124,6 % višji od dolgoletnega povprečja (2008-2014), ko je znašal 232,1 mio evrov. NČD je bil v zadnjih osmih letih najvišji v letu 2008 (446,9 mio evrov). Čisti dobiček se je v 2015 povečal za 11,1 % , čista izguba pa zmanjšala za 46,7 %.

Britanska neznanka ostaja neznanka. Mesec julij se je letos izneveril tradiciji, saj je postregel z vrsto dogodkov, ki so znova zamajali zaupanje v kakovost okrevanja evropskega in svetovnega gospodarstva.

V državi, kjer so ob 5-odstotni brezposelnosti zmagali populistični argumenti, ki so svarili pred pretiranem priseljevanjem in izkoriščanjem socialnih ugodnosti, je bil izid popolno presenečenje.

Storitveni sektor danes predstavlja že več kot polovico ustvarjene dodane vrednosti na Kitajskem, zaradi česar lahko sklepamo, da bo rast kitajskega gospodarstva v prihodnje nižja, kot smo jo bili vajini v preteklosti, vsekakor pa bo bolj kakovostna.