April’s consumer prices (CPI) increased by 2.6% in one month, which was much higher than we expected (+0.9%). Higher prices of food (by 2.9%) and holiday packages (by 19.2%) contributed the most to rising monthly inflation, 0.5 percentage points each. In the group of food, prices of oil and fats increased the most (by 7%), followed by meat (by 6.3%), vegetables (by 5.2%) and bread and cereal products (by 2.9%). Electricity was also more expensive than in the previous month (by 11.6%), contributing 0.3 percentage points to inflation. Rising prices of clothing and footwear (by 3.8%) increased headline inflation by additional 0.3 percentage points. 0.2 percentage points were added by more expensive liquid fuels (by 20.4%).

V aprilu so se v primerjavi s prejšnjim mesecem cene življenjskih potrebščin (ICŽP) zvišale za 2,6 %, kar je bilo precej več od naših pričakovanj (+0,9 %). K mesečni inflaciji so največ, vsak po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 %) in počitniških paketov (za 19,2 %). V skupini hrane so se najbolj podražili olje in maščobe (za 7 %), meso (za 6,3 %), zelenjava (za 5,2 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 %). Dražja kot prejšnji mesec je bila tudi električna energija (za 11,6 %), ki je k inflaciji prispevala 0,3 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,3 odstotne točke, so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 %). 0,2 odstotne točke so dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 %).

Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je v aprilu znašala 4,3 odstotne točke in je bila za 2,7 odstotne točke višja kot prejšnji mesec (1,6 odstotne točke). K zvišanju so prispevale višje vrednosti kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), med potrošniki (za 1,1 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,6 odstotne točke), medtem ko je bil vpliv kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu rahlo negativen (za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke). Vir: Statistični urad RS.

The economic sentiment indicator in Slovenia stood at 4.3 percentage points in April and was 2.7 percentage points (p.p.) higher than in the previous month (1.6). Indicator was higher due to higher value of confidence indicators in services (by 1.3 p.p.), consumer sentiments (by 1.1 p.p.) and retail trade (by 0.6 p.p.). The impact of confidence indicators in manufacturing and construction was slightly negative (by 0.1 and 0.2 p.p., respectively). Source: Statistical Office of the Republic of Slovenia.

Zagotovite si ključne podatki o slovenskem gospodarskem okolju v 2021 in napovedih za leto 2022.

Indikator ZEW meri razpoloženje finančnikov v gospodarstvu. V območju evra je aprilska ocena tekoče gospodarske situacije v območju evra ponovno upadla (-6,6 točke). Znižala se je tudi v ZDA (-3,8), vendar so bili ameriški finančniki še vedno precej bolj optimistični kot ostali. Tudi na Kitajskem so se razmere močno poslabšale (-14,6 točke), predvsem zaradi večjega deleža finančnikov, ki ocenjujejo razmere kot slabe. Indikator pričakovanj je morda še nekoliko bolj pomenljiv in je v območju evra upadel za 4,3. V ZDA je nekoliko zrasel (+1,4), okrepil se je tudi na Kitajskem, kar pomeni, da na Kitajskem finančniki pričakujejo kmalu umik zajezitvenih ukrepov. Zelo spodbudno je tudi, da manjši delež finančnikov kot prej pričakuje, da bo rast cen še višja (neto četrtina jih v območju evra meni, da bo višja, kar je 15 točk manj kot marca). Glede tega so najbolj optimistični v ZDA, kar je verjetno tudi posledica padca cen nafte. Precej večji delež finančnikov iz območja evra pričakuje rast kratkoročnih obrestnih mer (neto 70 %), v ZDA kar 93 %. Sektorsko gledano je ocena razmer poslovanja najšibkejša v avtomobilski industriji, v jeklarnah in kemični industriji. V informacijski tehnologiji, telekomunikacijah in storitvah pa so razmere, prav nasprotno, precej dobre.

Sestavljeni indeks nabavnih managerjev v območju evra (anketa je bila izvedena med 11. in 28. marcem) se je v marcu nekoliko znižal (s 55,5 na 54,9). Storitveni del gospodarstva je na drugi strani še vedno čutil povečano povpraševanja, saj je storitveni PMI ostal na visoki vrednosti (s 55,5 se je povečala na 55,6). V evropskem storitvenem sektorju je bila rast najvišja v Franciji (krepitev s 55,5 na 57,4) in Nemčiji (rast s 55,8 na 56,1), medtem ko je v Italiji upadla (s 52,8 na 52,1). Stroškovna inflacija je bila v Italiji bolj izrazita kot drugje, saj je tudi storitveni del gospodarstva nekoliko bolj vezan na ceno zemeljskega plina.

Marca so se cene na mesečni ravni (glede na februar 2022) znižale za 1,1 % (prejšnji mesec so se povišale kar za 1,4 %). Na letni ravni so se marčevske cene (indeks cen življenjskih potrebščin) v Sloveniji v povprečju zvišale za 5,4 %, kar je izjemno visok padec po februarski rasti (6,9 %) in izvira iz začasnega, 3-mesečna znižanja trošarin na električno energijo in zaradi visokega učinka osnove (marca 2021 so bile cene že precej višje kot februarja 2021, kar pomeni učinek rastoče osnove). Kot zanimivost naj omenimo, da je prav marčevski indikator znotraj zaupanja potrošnikov pokazal, da je bil v tem mesecu rekorden delež gospodinjstev, ki so ocenjevala, da bo rast cen v prihodnosti še višja. Lahko rečemo, da so se motili, in sicer verjetno vsaj za mesece marec, april in maj 2022.

Gospodarska klima v Sloveniji se je po štirih zaporednih mesecih rasti v marcu 2022 znižala za 5,2 odstotne točke, kar je bilo skladno z našimi pričakovanji (-5,6). Na letni ravni je ostala višja, in sicer za 2 odstotni točki. Negativno so na mesečno spremembo vplivale nižje vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 2,5 odstotne točke) in v predelovalnih dejavnostih (za 2,3 odstotne točke). Vpliv nižjega zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil blažji (za 0,5 odstotne točke), medtem ko je bil vpliv kazalnika zaupanja v trgovini na drobno pozitiven (za 0,1 odstotne točke). Kazalnik zaupanja v gradbeništvu na spremembo ni imel vpliva.

The composite PMI index in the euro area decreased slightly in March (the survey was conducted between 11 and 22 March) (from 55.4 to 54.5), with a decline in the service indicator (decreases from 55.5 to 54.8) lower than in manufacturing (down from 58.2 to 57). The composite indicator fell slightly from the February highest value in the last five years, which was the result of the withdrawal of containment measures across Europe. However, index value was the second highest since November 2021 and well above the long-term average. Service sectors saw growth in demand due to higher consumption of their services, and the war in Ukraine and sanctions weakened the outlook for demand for goods.