Kazalnik gospodarske klime v EU-27 je upadel tudi v juliju (-0,5) in je bil tako 6,4 o. t. pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj je v tem obdobju porasel na Danskem (+17,5 o. t.), Malti (+12,1 o. t.) in v Grčiji (+7,3 o. t.), upadel pa v Luksemburgu (-12,3 o. t.) in Sloveniji (-6,7 o. t.). V predelovalnih dejavnostih je bilo razpoloženje v EU-27 glede na začetek leta nižje za 7,9 o. t. V tržnih storitvenih dejavnostih je bil indikator nižji za 1,7 o. t. glede na začetek leta. Najbolj se je znižal na Hrvaškem (-7,4 o. t.) in v Sloveniji (-7,1 o. t.).

Okoli 185 tisoč subjektov malega gospodarstva ustvari 57 % dodane vrednosti.

V območju evra je nedavni spomladanski vzpon rasti v drugem četrtletju izgubil zagon, saj je vse večji upad indikatorja v proizvodnji spremljala počasnejša rast v storitvenem sektorju. Prednost šibke gospodarske slike v območju evra je, da se zmanjšujejo inflacijski pritiski pri energentih in surovinah.

Ločiti je treba med preteklo in dinamično bonitetno oceno ter splošnim gospodarskim stanjem v gospodarstvu in situacijo pri povsem konkretnem podjetju.

V zadnjih dveh tednih je pozitivno izstopal podatek o padcu medletne inflacije v ZDA na 3 % in tudi umiritvi osnovne inflacije. V Evropi ni prišlo do pomembnih sprememb v gospodarstvu in stanja lahko opišemo kot stagnacijo oziroma zmerno rast gospodarstva zaradi storitvenih dejavnostih. Kompleksne visoko tehnološke industrijske dejavnosti beležijo rasti, sledi panoga financ in tehnološke opreme ter industrijskih storitev. V drugih dejavnostih beležijo padce proizvodnje, ki pa so izrazitejši v energetsko intenzivnih dejavnostih.

Cenovna gibanja v Sloveniji ostajajo izrazito močna in le ugoden prispevek nižjih cen naftnih derivatov znižuje letno inflacijo, medtem ko je bila ta v zadnjih dveh mesecih dvakrat zapored višja od 1 odstotka. To povečuje tudi verjetnost, da bo rast cen trajala dlje časa in bo višja, saj se plače usklajujejo z zamikom. Cenovna gibanja sicer prispevajo tudi k rasti prihodkov države, ki so v 1. četrtletju leta porasli precej močno. Šibki junijski podatki o razpoloženju nabavnikov v območju evra povečujejo pričakovanja o padcih industrijske proizvodnje v prihodnjih mesecih, kjer pod udarom ostajajo energetsko intenzivne dejavnosti.

Največjih 100 družb energetske dejavnosti v letu 2022 po ustvarjenem celotnem prihodku.

Cene elektrike so se v 2023 umirile, vendar še vedno predstavljajo višji delež stroškov v strukturi odhodkov kot pred energetsko krizo.

Finančni rezultati družb so bili v 2022 pod pričakovanimi, saj so se povečali predvsem prihodki od prodaje, medtem ko sta bili rasti dodane vrednosti in EBITDA precej šibkejši.

Nižja inflacija v območju evra od pričakovane je dobra novica za pričakovanja o normalizaciji denarne politike v območju evra, vendar je en mesec še premalo, da bi spremenil okoliščine odločanja ECB. Dvigovanja obrestnih mer na kratkem delu krivulje je tako še pričakovati. Kljub temu je bila inflacija v Sloveniji precej višja od pričakovane in je bila po metodologiji HICP na letni ravni enako visoka kot v Italiji (8,1%). 6-mesečni Euribor je presegel 3,7 % in je najvišje po letu 2008. Cenovna gibanja pri surovinah in energentih kažejo, da se proizvodna inflacija umirja oziroma bi lahko celo vodila v zniževanje določenih cen proizvodov, medtem ko pri storitvah to preprečuje omejena ponudba delovne sile in izjemna rast povpraševanja po turističnih in prostočasnih storitvah.