Prvi podatki o poslovanju sektorjev v Sloveniji v 1. četrtletju 2022 so pričakovano pokazali, da zasebni sektor ni povsem mogel prenesti višjih cen surovin in energentov v končne cene, saj se je bruto marža glede na predhodno četrtletje znižala za 3 odstotne točke na 22 % (dodana vrednost v prodaji). Nazadnje je bila na takšni ravni v letu 2018. V rudarstvu (-8 o. t.), energetiki (-10 o. t.) in v storitvenih dejavnosti (finance, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zdravstvo) so bili padci največji. V predelovalnih dejavnostih in trgovini, dveh dejavnostih, ki sicer ustvarita najvišjo dodano vrednost in kjer je zaposlenih največ oseb, pa je bruto marža upadla za 1 o. t. Kako smo lahko ob tako visokem padcu bruto marže sploh beležili pozitivno rast BDP v 1. četrtletju, pojasni visoka rast prodaje, ki izvira iz rasti cen, ki je porasla nominalno precej bolj kot dodano vrednost, vendar se je ob tem tudi realna dodana vrednost povečala. Kljub padcu bruto marže se je tako dodana vrednost po naši oceni še vedno realno povečevala.

The dynamics of trade in goods remained at a high level in April as well. Contrary to expectations, it even intensified. April exports of goods (EUR 4.2 billion; our estimate: EUR 3.9 billion) were almost EUR 1 billion higher than in the same month last year, while imports (EUR 4.7 billion) were EUR 1.4 billion higher. Year-on-year, exports of goods grew by 29% (24% in the first four months) and imports by 43% (48% in the first four months). The trade balance (difference between exports and imports of goods) remained negative in April (-EUR 570 million) and increased to EUR 2.2 billion in the first four months of the current year, which is extremely high relative to GDP (12% of GDP). In the coming months, we expect a slowdown in private consumption growth, as well as the effect of higher exports due to higher prices of industrial products, so we estimate that the monthly deficit will decrease dynamically. Source: Statistical Office of the Republic of Slovenia

Dinamika trgovinske menjave je v Sloveniji tudi aprila ostala na visoki ravni. Nekoliko nasprotno od pričakovanj, se je celo še okrepila. Aprilski izvoz (4,2 mrd EUR; naša ocena: 3,9 mrd EUR) v letu 2022 je bil za skoraj 1 mrd EUR višji kot v enakem mesecu lani, uvoz (4,7 mrd EUR) pa za 1,4 mrd EUR. Medletno je bila rast izvoza blaga pri 29 % (prve štiri mesece je bila višja za 24 %), uvoza pa pri 43 % (prve štiri mesece je bila višja za 48 %). Trgovinska bilanca (presežek vrednosti uvoza nad izvozom) je aprila ostala negativna (-570 mio EUR) in se je v štirih mesecih tekočega leta povečala na 2,2 mrd EUR, kar je izjemno veliko (12 % BDP). V prihodnjih mesecih pričakujemo upočasnjeno rast zasebne potrošnje ter tudi efekt izvoza višjih cen industrijskih izdelkov, zato ocenjujemo, da se bo mesečni primanjkljaj dinamično zniževal. Vir: Statistični urad RS.

Novo četrtletno gradivo "Baltske države - Tekoča ekonomska gibanja v številkah, maj 2022 vsebuje glavne ekonomske in gospodarske kazalce za Baltske države, z napovedmi do leta 2024.

As expected, the economic climate in Slovenia decreased slightly in May (-1.4 percentage points compared to April, our estimate: -1.5 p.p.). Change was negatively affected by fall in in manufacturing confidence (-0.9 p.p.) and consumer sentiment (-0.7 p.p.). The effects of services and construction indicators were positive (each contributed +0.2 p.p.). The confidence indicator in retail trade had no effect. Compared to May 2021, the value of the economic climate indicator was lower by 2.8 p.p. Compared to the long-term average, optimism was highest in construction (+36 p.p.), retail trade (+16 p.p.) and services (+8 p.p.). In manufacturing it remained higher, but only by 2 p.p.

Sestavljeni PMI za območje evra je v maju po prvi oceni (podatki so bili anketno zbrani med 12. in 20. majem) nekoliko upadel (s 55,8 v aprilu na 54,9), kar je bila posledica nekoliko nižje rasti v storitvah (56,3) in slabših pričakovanj v predelovalnih dejavnostih (54,4), vendar se je ocena tekoče proizvodnje (v maju) izboljšala na 51,2. Na podlagi tega indikatorja je pričakovati tudi v 2. četrtletju zmerno rast proizvodnje v območju evra.

Geopolitična tveganja narekujejo trende cenam energentov in hrani.

Cene surovin v luči geopolitičnih dogodkov v vzhodni Evropi

Kaj nedavni dvig obrestnih mer pomeni? Izdaja obveznice ali najem posojila.

Novo četrtletno gradivo "Srednja in Vzhodna Evropa - Tekoča ekonomska gibanja v številkah, maj 2022, vsebuje glavne ekonomske in gospodarske kazalce za sedem držav Srednje in Vzhodne Evrope z napovedmi do leta 2024.