Cene surovin in energentov so se v juliju za evrske kupce znižale petkrat v zadnjih šestih mesecih, in sicer tokrat za 2 %. Tri četrtine padca cen surovin in energentov je bila posledica močnejšega evra (za odstotek in pol), ki je glede na ameriški dolar pridobil šesti mesec zapored in je bil tako najmočnejši po septembru 2021. Upadle so tako cene energentov (za dva odstotka) kot drugih surovin (-1,8 %). Znotraj zadnjih so izstopale nižje cene kmetijskih proizvodov (-3,3 %), zlasti za pripravo pijač (-12 %, nižje cene kakava in kave) in žitaric (-4,5 %). Padec cen so ublažile višje cene umetnih gnojil (+6,6 %), ki so bile najvišje v zadnjih 20-ih mesecih. Po treh mesecih rasti so zmerno upadle cene plemenitih kovin (za odstotek). Med kovinami in rudami izstopa ponovna rast cene železove rude (+4 %), katere cena ostaja na mesečnem nivoju druga najnižja v petih letih. K rasti je prispevala naznanitev večjih infrastrukturnih energetskih projektov na Kitajskem, kjer povpraševanja ostaja zmanjšano glede na podpovprečno stanovanjsko gradnjo. Prav tako so porasle še cene cinka (+2,6 %), kositra (+2 %) in aluminija (+1,8 %), medtem ko so upadle cene bakra (-2 %). Vir: Svetovna banka

Nominalni prihodki od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji so porasli za 3,7 % v prvih petih mesecih 2025 glede na enako obdobje preteklega leta. Opaznejša rast prihodkov se je nadaljevala v prometu in skladiščenju (+5,7 %), kjer je izstopala rast v zračnem prometu (za četrtino več), poštni in kurirski dejavnosti (za desetino) in skladiščenju (+7 %).

Seznanite se z mesečnim tabelaričnim prikazom najnovejših makroekonomskih kazalcev Slovenije.

Junijska medletna dinamika gibanja prenočitev (za petino več) in prihodov turistov (za šestino več) v Sloveniji nakazuje na izjemno ugodno turistično dinamiko na začetku poletne turistične sezone. V prvi polovici leta 2025 je število prenočitev poraslo za 7,7 % glede na enako obdobje preteklega leta, k čemer so v večjem delu prispevali tuji gostje (za desetino več). V prvi polovici leta je najbolj poraslo število prenočitev tujih gostov iz Italije (+61,4 tisoč), Hrvaške (+50 tisoč) in Nemčije (+48,8 tisoč), medtem ko je upadlo število gostov iz Južne Koreje (-5 tisoč) in Srbije (-4,7 tisoč). Pri gostih iz Nemčije je izstopal zlasti izjemno močan junij, ko se je število prenočitev slednjih glede na junij 2024 povečalo za kar 45,5 % (+106 tisoč), ki so v juniju ustvarili 35 % vseh prenočitev tujih gostov.

Cene v ZDA so v juniju na mesečni ravni po sezonsko prilagojenih podatkih porasle za 0,3 %, v zadnjih treh mesecih pa v povprečju za 0,2 %. K rasti cen v juniju je prispevala ponovna rast cen energentov (za odstotek), zlasti zaradi višjih cen naftnih derivatov. Pospešila se je rast cen zdravstvenih storitev (+0,6 %). Med carinsko izpostavljenimi blagovnimi kategorijami je izstopala rast cen gospodinjskih naprav in igrač (oboje +1,8 %), ki je bila na večletnem vrhu. Cene hrane so drugi mesec zapored porasle za 0,3 %, k čemer so prispevale višje cene svežega sadja (+1,3 %), zlasti pomaranč (+3,5 %), kar je glede na padec svetovnih cen slednjih posledica šibkejšega dolarja. K višji rasti cen sveže zelenjave (za pol odstotka) so prispevale višje cene zelene solate (za odstotek). Cene novih vozil so upadle za 0,3 % in cene rabljenih vozil za 0,7 %. Mesečni porast cen je ublažila nižja rast cen najemnin (dve petini potrošniške košarice), ki je dosegla 0,2 %. Julijsko zasedanje FED-a zelo verjetno glede na zadnje inflacijske podatke in še vedno ugodne razmere na trgu dela ne bo prineslo spremembe ključnih obrestnih mer. Vir: Bureau of Labour Statistics

Prva ocena majskih podatkov o gibanju industrijske proizvodnje v Sloveniji potrjuje, da se je v zadnjih treh mesecih upad v predelovalni dejavnosti ustavil, kar je bilo predvsem posledica rasti proizvodnje pri proizvodih za investicije (stroji in oprema). Tudi v proizvodnji trajnih proizvodov za široko porabo (pohištvo, gospodinjski aparati, vozila) je bila prisotna skromna rast, medtem ko sta se še krčili proizvodnja netrajnih proizvodov za široko porabo (zdravila, pijača, hrana) in industrija materialov (kemikalije, papir, kovine). Vir: Statistični urad RS

Gospodarska rast Slovenije naj bi leta 2025 znašala 1,8 %, kar je precej nižje od dolgoletnega povprečja (2,9 %) in tudi nižje od jesenske napovedi GZS (2,5 %). Glavni razlog za znižanje je bil presenetljiv padec BDP v 1. četrtletju 2025 (–0,7 % medletno), ki je močno vplival na letno osnovo. Glavni razlogi za odstopanje od prejšnjih napovedi so: šibkejši trg dela, nižja investicijska aktivnost, geopolitična negotovost (carinske vojne, Trumpova politika), višje cene energentov v Sloveniji ter znižanje kohezijskih sredstev EU.

Cene surovin in energentov (Svetovna banka) so se za evrske kupce v juniju prvič v zadnjih 5-ih mesecih podražile, in sicer za 3,2 %. K temu so v pomembni meri prispevale dražje energetske surovine (+7,4 %), katerih cene so porasle prvič po januarju 2025. Tretja zaporedna mesečna rast cen je bila prisotna pri plemenitih kovinah (za pol odstotka). Cene ne energetskih surovin so četrti mesec zapored upadle (-3 %), k čemer je prispeval pospešen padec cen kmetijskih surovin (-4,8 %), zlasti za pripravo pijač (za desetino) in prehranskih surovin (-3,5 %). Padec cen ne energetskih surovin je ublažila 5-odstotna rast cen umetnih gnojil. Cene kovin in mineralov so zmerno upadle (pol odstotka). Dve petini porasta cen svetovnih surovin je za evrske kupce ublažil močnejši evro (+2 %) napram ameriškemu dolarju, ki se je okrepil peti mesec zapored in bil najmočnejši po oktobru 2021.

V prvih 4-ih mesecih leta 2025 je obseg pristaniškega blagovnega prometa (merjen v tonah) za 6,4 % presegel obseg iz enakega obdobja lanskega leta. To je posledica 14-odstotne rasti pretovora velikih kontejnerjev, 13-odstotne rasti pretovora motornih vozil, 8-odstotne rasti pretovora suhega razsutega tovora, k čemer je prispeval zlasti porast pretovora premoga, in 7-odstotne rasti pretovora drugega generalnega tovora. Količina tekočega razsutega pretovora je upadla za 11 % in odraža predvsem manjšo količino pretovora naftnih derivatov. Pri tem je potrebno tudi izpostaviti, da je učinek osnove pomembno prispeval k opisani rasti, saj so ladje zamujale z dostavo blaga v letu 2024 zaradi situacije v Rdečem morju, vendar predvsem na področju blaga z nižjo dodano vrednostjo (suhi razsuti tovor). Obseg pretovora je bil tako v prvih štirih mesecih leta 2025 še vedno za 1,4 % nižji kot v enakih mesecih leta 2023.

V prvih 4-ih mesecih leta 2025 je bila v Sloveniji proizvodnja v predelovalnih dejavnostih glede na enako obdobje predhodnega leta (podatki z izločenim vplivom koledarja) nižja za 2,4 %, od tega v aprilu že za 3,6 %. To predstavlja drugi največji padec v zadnjih 11-ih mesecih. Pogled na dinamiko po oddelkih (2-številčna dejavnost; podatki so originalni, saj prilagojeni za koledar niso dosegljivi) razkriva, da je bila v prvih 4-ih mesecih glede na enako lansko obdobje visoka rast prisotna v pridobivanju kamnin in rudnin (+28,5 %), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za desetino) in proizvodnji kemičnih izdelkov (+7,2 %). S padci so se soočali v proizvodnji usnja (za tretjino), proizvodnji drugih vozil in plovil (-28,2 %), proizvodnji motornih vozil (za šestino), tiskarstvu (-12,6 %), proizvodnji oblačil, pijač in računalnikov (vse za desetino) ter proizvodnji kovinskih izdelkov (-7,2 %). Vir: Statistični urad RS