Najšibkejša četrtletna rast v zadnjih dveh letih je posledica velikega padca investicij, delno tudi zadržanega trošenja gospodinjstev. Izvoz je nad pričakovanji.
Investicije vlečejo voz navzdol
BDP se je realno povečal za 2,5 %, letos se bo gospodarska rast tako umirila blizu 2 %. Investicije v osnovna sredstva so se zmanjšala za 8,2 %, predvsem zaradi zmanjšanja investicij v zgradbe in objekte (-27 %). Investicije v stroje in opremo so ohranile zdravo rast, saj so se zvišale za okoli 9 %. To potrjuje živahno investicijsko dejavnost v zasebnem sektorju.
Izvoz poskočil, pogled naprej zadržan
Izvoz je v prvem četrtletju porasel za 5,3 %, od tega izvoz blaga za 4,9 % in izvoz storitev za 7,4 %. Blago izkazuje nekoliko bolj umirjeno dinamiko, kar je povezano z zapoznelim učinkom na manjši izvoz velikih evropskih gospodarstev na trge v razvoju. Krepka rast izvoza storitev je povezana s krepitvijo turističnega obiska ter dobrih rezultatov logistične verige.
Pričakujemo, da se bo v prihodnjih četrtletjih rast izvoza blaga zmanjšala, prav tako pogoji menjave ne bodo tako ugodni zaradi krepitve cen nafte in drugih surovin od marca naprej. Turizem bo ohranil dobro dinamiko, predvsem zaradi percepcije Slovenije kot varne države ter tudi zaradi vrnitve domačega gosta.
Šibkost zasebne porabe preseneča
Rast porabe gospodinjstev je bila najnižja v zadnjem letu, kar je nekoliko presenetljivo, saj se je masa plač v zasebnem in javnem sektorju povečala, prav tako se povečuje število zaposlenih in zmanjšuje brezposelnost. To vsekakor tudi pomeni, da politika višjih plač v javnem sektorju ne deluje. Bistveno boljši multiplikativni učinek bi dosegli, če bi država vendarle namenila nekoliko več sredstev investicijam. Prav tako bi davčna razbremenitev dela po predlogu GZS in ZDSS, ki bi zajela 570.000 davčnih zavezancev, ugodneje vplivala na rast zasebne porabe kot pa dvig plač v javnem sektorju.
Trošenje države nad pričakovanji